Za ohranitev sadovnjakov

Minuli konec tedna so v Sorici priredili Sadove sadovnjaka.

Sorica – Tradicionalna prireditev Sadovi sadovnjaka tokrat ni potekala en dan tako kot v preteklih letih, pač pa je prerasla v tridnevno dogajanje. Še posebej pestro je bilo v nedeljo, na zadnji dan, ko so pripravili etnografski del prireditve, v sklopu katere so obiskovalcem prikazali sajenje jablane, cepljenje drevesa, tresenje in pobiranje jabolk, pa tudi rezanje krhljev in pripravo sadja za sušenje. »Včasih je suho sadje za vsako družino imelo velik pomen, otroci so ga dobili ob redkih priložnostih, na primer za Miklavža. Danes je bistveno manj cenjeno,« je med 'krhljanjem' ugotavljala Jožica Kačar. Temu je sledil prikaz sušenja sadja v 120 let stari sušilnici Pajštubi, ki jo na kmetiji pr' Šimanu uporabljajo še danes, pokazali so tudi mletje sadja s kamnom, na star način so stiskali mošt ter kuhali žganje in terjak iz bezgovih jagod, ki so ga včasih uporabljali za zdravljenje prehladov.

»Čeprav vaški sadovnjaki marsikje izgubljajo pomen, sem vesel, da se v Sorici ne krčijo. Trgovci nam ponujajo lepo sadje, ki pa ni tako zdravo kot naša domača jabolka in hruške,« je poudaril Marijan Peternelj, predsednik Turističnega društva Sorica, ki organizira Sadove sadovnjaka. Na velik pomen vaških sadovnjakov je na sobotnem predavanju o ekološki predelavi sadja opozoril tudi dr. Janez Hribar, profesor z biotehniške fakultete.

V Sorici je bilo sicer pestro ves konec tedna. Poleg že omenjenega so organizatorji pripravili prvo srečanje ljudskih pevcev in godcev, otroško delavnico priprave sadja za sušenje v stari sušilnici, kulturni program, veselico z Besniškim kvintetom, v gostilni Podrošt so predvajali filma Od oranja do kruha in Kosci avtorja Janeza Habjana, predstavili pa so tudi novo sprehajalno pot v Košto, hribček nad Sp. Sorico.