Sokoli so bili prevarani

Komunistična partija je izrabila organizacijo Sokol, katere člani so misleč, da se borijo proti okupatorju, v resnici izvajali partijski program revolucije, v knjigi Prevarani sokoli ugotavljata dr. Aleks Leo Vest in dr. Ivan Čuk.

Selca – V knjigi Prevarani sokoli, ki sta jo pred kratkim v družbi zgodovinarja Jožeta Dežmana v Krekovi dvorani v Selcih predstavila avtorja dr. Aleks Leo Vest in dr. Ivan Čuk, avtorja na 510 straneh predstavljata obširno analizo, v kateri sta se posvetila preučevanju širjenja komunistične ideologije v sokolski organizaciji in razbijanju mita, da je bil med soustanovitelji OF tudi Sokol. Kot sta poudarila, levo krilo kot organizacija ni obstajalo, temveč je bil Sokol enovita organizacija, zato ni bil med ustanovitelji OF. V knjigi, ki je izšla decembra lani pri Študijskem centru za narodno spravo v petsto izvodih in je tik pred ponatisom, sta prišla do zaključka, da je Komunistična partija ob napadu okupatorja na domovino izrabila narodno zavedna čustva članov Sokola za izvedbo revolucije. »Prepričani so bili, da se borijo proti okupatorju, v resnici pa so izvajali partijski program revolucije,« sta poudarila.

Avtorja sta tej temi začela posvečati večjo pozornost, ko so pred leti na Fakulteti za šport, kjer je dr. Čuk profesor, dr. Vest pa od upokojitve ne več, dobili zapuščino staroste Sokolov Viktorja Murnika. »V enem od dokumentov je pisalo, da so šli Josip Rus, Zoran Polič, Franjo Lubej septembra 1941 vprašat Murnika, ali naj gredo Sokoli v OF.« Ob tem sta se začela spraševati, zakaj, če je bil OF ustanovljen že prej. Nato sta se za tri leta »zakopala« v arhive. Njuno osnovno vprašanje je bilo, zakaj so Sokole po drugi svetovni vojni ukinili, če so bili soustanovitelji OF. Pregledala sta 15 tisoč osebnih map predvojnih in medvojnih komunistov. Ključni dokument je bil po besedah dr. Čuka iz leta 1932, ko je Partija naredila analizo sokolske organizacije in se odločila za prevzem. »Sokolska organizacija je po celi Jugoslaviji imela 250 tisoč članov, od tega 40 tisoč v Sloveniji, in ugotovili so, da je to strahotno dober kader za morebitno bodočo vojsko, da je mladina narodno zavedna, telesno pripravljena in se da zelo dobro zapeljati na pot komunistične ideologije.«

Sokol je bil v Sloveniji razdeljen na pet žup; v kranjski je bil leta 1941 starosta Jaka Špicar, Radovljičan, ki je napisal številne narodno domoljubne posveti in igre. Avtorjema je žal, da se njegov arhiv ni ohranil. »Menda je imel knjižnico z več kot sedem tisoč knjigami. Ker je bil zelo povezan z zamejci in vsem, kar se je dogajalo v kranjski župi, je bila to neprecenljiva izguba,« je dejal Čuk.

Avtorja sta tudi ugotovila, da so v obdobju 1935–1938 v ljubljanski župi začeli zelo sistematično vpeljevati komunistično ideologijo, zadnji cilj pa jim je bil prevzem Sokola na Taboru, ki je bil takrat srčika sokolske misli v Sloveniji, kar jim je bilo preprečeno. Sokol je bil zelo močno pravno reguliran in edini, ki so lahko podpisali pravne akte oz. sodelovanje z drugimi organizacijami, so bili staroste, sta razložila avtorja in dodala, da so komunistično indoktrinirani izključeni Sokoli – kot nelegitimni in nelegalni predstavniki sokolov – 27. aprila 1941 podpisali pristop k Protiimperialistični fronti. Po njunih ugotovitvah Rus ni imel ne v ljubljanski župi ne v bežigrajskem Sokolu, katerega član je bil, nikakršnih funkcij, ki bi mu omogočale podpisovanje v imenu organizacije, Polič in Lubej pa sta bila s taborskim procesom že leta 1939 izključena iz nje.

Kot sta ugotovila, so se v OF najprej znašli Sokoli, ki so bili ideološko že člani partije ali vsaj podporniki. Na drugi strani je Sokol naredil svoj vojni sokolski svet in sokolsko legijo. »Vojni sokolski svet se ni želel priključiti v OF, zato so v OF, da komunistična vojska ne bi bila ogrožena pri izvedbi sovjetske revolucije, naredili odlok o zaščiti naroda in narodnega osvobodilnega gibanja, na osnovni katerega so pobili ogromno Slovencev,« sta razložila avtorja. »Ugotovila sva tudi, da so bili morilsko jedro VOSA Sokoli iz spodnje Šiške, ki so začeli ubijati tudi Sokole. Eden od njih, Kranjčan Fanouš Emmer, je bil ena prvih žrtev VOSA, decembra 1941 so ga po hitrem postopku likvidirali,« je povedal Čuk.

Sokol je bil ukinjen 8. julija 1945. Ukinitev je bila po njegovih besedah neobičajna, saj je Lubej sklical zbor sokolstva, na katerega so lahko prišli samo člani OF. Kasneje so organizacijo preimenovali telesno vzgojno društvo, ki pa v svoji filozofiji ni naslednik Sokola, ker ni mogel prakticirati ne sokolske narodne, ne demokratske, ne moralne vzgoje, sta še poudarila avtorja.