Razgledna ledeniška krnica

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / četrtek, 16. oktober 2008 / 06:00

Okrešelj (1369 m) - Vzpon na verjetno najbolj obiskano točko v Kamniško-Savinjskih Alpah je nezahteven, a strm, od planinca pa kljub vsemu zahteva trden korak in čimmanj vrtoglavosti. Pod slapom se poleti lahko tudi prijetno ohladimo.

Naš današnji izlet bo v Logarski dolini, eni najlepših ledeniških dolin v Sloveniji. Edini minus omenjene doline je, da je dolina dokaj oddaljena. Vendar, če se z Gorenjskega odpravljamo v savinjski konec, je ena najbližjih variant, da gremo čez Jezersko sedlo v Avstrijo in zavijemo proti Pavličevemu sedlu, ki je od 1. aprila do konca oktobra odprt vsak dan med 7. in 22. uro. S Pavličevega sedla se spustimo proti Solčavi in zavijemo v Logarsko dolino. Dolina se turistično zelo razvija, kar je opazno na vsakem koraku. Avto lahko parkirate na parkirišču pri Koči pod slapom Rinka in se odpravite najprej proti Rinki, nato pa na Okrešelj.

Po desetih minutah vzpona po široki makadamski poti ste pri slapu Rinka, enem najvišjih slapov v Sloveniji. Savinja, ki izvira višje pod Okrešljem, tukaj pada čez skalni rob več kot 90 metrov globoko. V poletnih mesecih je slap bolj izsušen, a s svojim mogočnim padcem daje slutiti, da je slap v drugih letnih časih vodno bolj mogočen. Zaledenelo Rinko so uspešno preplezali tudi solčavski alpinisti. Na desni strani od slapu, visoko nad vami, je razgledna točka in okrepčevalnica Orlovo gnezdo.

Pod slapom Rinka vas smerokaz usmeri levo, čez mostiček, ki preči Savinjo. Strma pot se v spodnjem delu vzpenja po prijetnem gozdičku in če se ustavite, imate lep pogled na slap Rinko. Pot poteka po grušču in med skalami. Prijetno speljana, strma pot je občasno, zaradi varnosti številnih planincev, zavarovana z jeklenicami in klini. Vmes je tudi nekaj lestev, ki olajšajo vzpon čez skale in skalne pragove. Morda najtežji del je skalni prag, kjer si je potrebno pomagati z rokami, a v pomoč sta dva ali trije klini. Pot poteka po soncu in kljub temu, da je voda v bližini, je vroče kot v peklu. Morda še rahlo bolj soparno, ravno zaradi vse vlage, ki je v zraku. Vročina se umiri pri izviru Savinje, kjer si lahko umijete obraz, se odžejate. Ampak, pot še ne popusti, temveč zavije v gozd in poteka v senci. Od tod do Doma je še petnajst minut hoda. Ob poti boste opazili tudi tablo, ki označuje, kje je stala prva koča na Okrešlju, ki jo je Nemško-avstrijsko društvo zgradilo leta 1876.

Zložna pot vas bo pripeljala do Frischaufovega doma na Okrešlju. Dom se imenuje po dr. Johannesu Frischaufu, ki je raziskoval Kamniško-Savinjske Alpe. Ledeniška krnica je ena najlepših v naših gorah in nudi izjemen razgled po okoliških vrhovih, katerih višina je krepko nad 2000 metrov. Če se od Doma odpravite proti planini Okrešelj in gledate proti Savinjskemu sedlu, je na vaši desni strani Mrzla gora, katere vrha sicer ne vidite; pred vami sta Križ in Koroška Rinka, na levi strani je Turski žleb s Tursko goro, Kotliči, Kamniško sedlo, Planjava itd.

Vrnitev lahko poteka po poti pristopa, lahko pa, kmalu po izviru Savinje, zavijete na pastirsko pot, ki je sicer malenkost daljša, a ne toliko strma. Na začetku sončna potka prečka dva hudournika, kjer pozorno pogledujte za markacijami. Od tod dalje pot poteka v prijetni senci gozda. Če se na Okrešelj običajno vije množica planincev in turistov, boste na tej poti redko koga srečali.