Matija Perko, Elimir Zrim in Janez Kavar (od leve) so predstavili knjižico o Ljubelju.

Domoljubi o pomenu Ljubelja

Pred prvim pohodom vojaških gornikov z vrha Ljubelja do Zelenice so predstavili knjižico Vrh Ljubelja smo u šanc`h stal`. Ob vojaški zgodovini tudi opis Slovenske poti.

Tržič – »Ljubelja se ne da primerjati s Posočjem v prvi svetovni vojni. Vseeno je vedno imel velik strateški pomen v vojaškem smislu. Vrh Ljubelja so vojaki kar velikokrat stali 'u šancah', v okopih. Nazadnje smo to storili leta 1991, ko je šlo za samostojno Slovenijo. Žal je bogata vojaška zgodovina Ljubelja, ki bi jo lahko uporabili tudi v turistične namene, premalo znana. Da bi se jo Tržičani še bolj zavedali, smo se lotili pisanja. Ob orisu vojaške zgodovine predstavljamo tudi Slovensko pot in gorniško turistične zanimivosti v okolici Ljubelja,« je povedal Janez Kavar iz Križev na torkovem večeru v tržiškem paviljonu NOB.

Obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili razlagi upokojenega brigadirja Slovenske vojske o iskanju virov za njegov zapis. Zgodovino Ljubelja sta leta 1968 opisala v Planinskem vestniku Slava Rakovec in Anton Kosta. Turške vpade na Gorenjsko je predstavil v Junaški dobi Slovencev Josip Lavtižar. Imeniten zapis o Napoleonovi dobi sta pripravila Marija in Mihael Petek. O bojih za severno mejo je pisal tržiški prostovoljec Lojze Ude. Drugo svetovno vojno je osvetlil Janko Tišler v knjigi Mauthausen na Ljubelju. Anton Stritih in on pa sta sestavila poročilo o aktivnosti Teritorialne obrambe v tržiški občini leta 1991. Kot je dejal urednik knjige Matija Perko iz Tržiča, so trije avtorji sprva želeli podati le obširnejšo informacijo ob prvem pohodu članov Združenja vojaških gornikov po Slovenski poti 11. oktobra. Izkazalo se je, da kopica podatkov o zgodovini in sedanjosti zahteva več prostora. Tako je nastala knjižica Vrh Ljubelja smo u šanc'h stal', ki z besedo in sliko vabi v ta predel Karavank. Elimir Zrim iz Tržiča je izrazil zadovoljstvo, da je tudi sam prispeval kanček v bogato vojaško zgodovino, pa da se je lani lotil napeljave poti na koncu grebena od vrha Ljubelja proti Zelenici.

Za delo je avtorjem čestitala Marija Maršič iz tržiške knjižnice. Odlomke iz knjige je bral Bojan Veselinovič. Besedo je popestril z glasbo Pihalni kvintet orkestra Slovenske vojske. Jože Tišler iz Loma je ob harmoniki zapel ljudsko pesem Vrh Ljubelja smo u šanc'h stal'. Tržiški župan Borut Sajovic pa je vsem zaželel, da bi se na Ljubelju srečevali le gorniki s cvetjem in ne vojaki s puško.

                 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 7. februar 2014 / 11:29

Hokejski dan spominov

Še pred odhodom hokejistov na olimpijske igre v Soči so spomine na nekdanje izzive ob skupni tekmi obujali naši hokejisti, ki so igrali za bivšo Jugoslavijo in nastopili tudi v Sarajevu.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 1. december 2006 / 06:00

Dobrodelnost med glasbeniki

Danes smo vstopili v mesec veselja in obdarovanja. Mlada pevka Manca Špik je z obdarovanji začela že v soboto.

Prosti čas / petek, 1. december 2006 / 06:00

Nominator 226

Kot da smo se nekako sprostili, oddahnili od lokalne politične tekme? Toliko lepšega in zanimivega se dogaja zadnji čas. Morda nas je oni zgoraj v tem čudovitem adventnem času obšel z bo...

Slovenija / petek, 1. december 2006 / 06:00

Ognjemet čudovitih melodij

SNG Opera in balet Ljubljana začasno na Gospodarskem razstavišču. Prihodnji teden bodo uprizorili La Traviato.

Kultura / petek, 1. december 2006 / 06:00

Kaj počne sosedova žena

Po uspešnici Izbrisani iz BOOM teatra prihaja še komedija Sosedove skrivnosti. Saj veste: sosedova boljša služba, boljši avto, lepša hiša. A verjemite, ni vse tako črno...

Kultura / petek, 1. december 2006 / 06:00

Pri Francki na večerji

Kulturno umetniško društvo Matija Valjavec skozi igro o tem, kako so se znali naši predniki veseliti.