Denarna oblast se boji panike

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / sobota, 11. oktober 2008 / 06:00

Na mednarodnem finančnem trgu sta vse večja negotovost in nezaupanje, čutiti je že panične odzive.

Finančniki radi poudarjajo, da je denar zelo plašna ptica in da že najmanjši »pok« povzroči, da odleti. Denarna oblast v Evropski uniji se boji prav tega, da bi v veliki finančni krizi nastala panika, v kateri bi varčevalci (vlagatelji) nepremišljeno razprodajali delnice in enote premoženja vzajemnih skladov ali v strahu dvigovali prihranke z bančnih računov (in jih nesli v države z višjim bančnim jamstvom). Medtem ko so imetniki delnic in »točk« vzajemnih skladov v dobrem in slabem prepuščeni »pokru« med varnostjo in donosnostjo, imajo mali varčevalci v bankah in hranilnicah vendarle zaščito – jamstveno shemo. Doslej so banke in hranilnice v Sloveniji jamčile varčevalcem za vloge do 22 tisoč evrov, finančni ministri držav, članic Evropske unije, pa so se v torek dogovorili, da bodo povečali jamstvo na najmanj 50 tisoč evrov, po potrebi pa tudi na višji znesek. Minister za finance Andrej Bajuk je ob tem napovedal, da »bo ukrep v najkrajšem času izvedla tudi Slovenija«.

»Banka Slovenije nenehno spremlja dogajanja na mednarodnih finančnih trgih in analizira morebitne vplive na naš bančni sistem. Bančni sistem deluje nemoteno in zaenkrat ne čuti pomembneje posledic dogajanj, ki nastajajo v globalnem in evropskem okolju. Vsi depoziti in hranilne vloge fizičnih oseb so varni,« umirjajo razmere v Banki Slovenije. Na vprašanje, ali finančna kriza lahko ogrozi slovenske banke, guverner Marko Kranjec odgovarja: »Položaj v slovenskih bankah je zdrav, ne vidimo večjih problemov. Naše banke so izpostavljene globalnim gibanjem in se ne morejo izolirati, vendar nimajo pretiranega deleža problematičnih terjatev in imajo zanesljivo osnovo virov. Precej so vezane tudi na tuje vire, tukaj se lahko pokaže v prihodnje kakšna težava pri zagotavljanju virov za kreditiranje domačega gospodarstva.«

Medtem ko so nekatere evropske države že pred torkovim sestankom finančnih ministrov dvignile jamstvo za prihranke prebivalstva v bankah in hranilnicah, Slovenija tega ni naredila. »Slovenija je del Evropske unije in sledi evropskim rešitvam, zato zaenkrat nismo ničesar naredili. To lahko interpretiramo tudi tako, da je naš finančni sistem v boljši kondiciji, kot so morda finančni sistemi drugih držav. Podatki nam ne kažejo, da bi bilo treba kaj ukreniti, zato tudi nismo nič naredili,« je dejal guverner in dodal: »Vse centralne banke in finančna ministrstva v svetu, tudi v Sloveniji, stalno nadzirajo položaj in umirjajo razmere. Kapitalski trgi, borze, so nagnjeni k temu, da pretiravajo. En dan se lahko pokaže zelo dramatična slika, naslednji dan je lahko že boljša. Vsi se strinjamo, da kriza ne bo kratkotrajna in da se bo vlekla dolgo časa. Prišlo bo tudi do temeljite spremembe regulative na tem področju. Prepričan sem, da bodo še kakšne žrtve, kaj več pa o tem težko povem.«

Na vprašanje, ali se je pametno zadolževati v času finančne krize, je guverner odgovoril, da težko deli nasvete in da mora to presoditi vsak sam. »Eno pa je zagotovo: ni se možno zadolževati preko meja svojih zmožnosti. To se kaže zdaj v finančni krizi, ko so ljudem odobravali kredite, ki jih potem niso bili sposobni vračati. Investicijsko varčevalna vrzel makroekonomsko zelo povečuje tveganje. Priporočam vsem, da imate kdaj v življenju tudi prihranke, ne samo dolgove.«

Banka Slovenije je v torek v okviru novega poročila o cenovni stabilnosti predstavila ocene gospodarske rasti in inflacije v letošnjem letu ter v letih 2009 in 2010, ki pa bodo zaradi sedanje velike negotovosti kasneje zanesljivo deležne še popravka. Kot je dejal guverner Marko Kranjec, pričakujejo letos in v naslednjih dveh letih upočasnitev gospodarske rasti ter nadaljnje zniževanje inflacije, ki pa bo v primerjavi z evro območjem še vedno visoka. Bruto družbeni proizvod naj bi se letos zvišal za 4,5 odstotka, prihodnje leto za 3,5 odstotka in v letu 2010 za 4,1 odstotka, povprečna inflacija pa naj bi letos znašala 6,1 odstotka, prihodnje leto 3,5 odstotka in leto kasneje 2,8 odstotka.

Banko Slovenije še posebej zaskrbljujejo stroškovni pritiski, ki so posledica zunanjih stroškov (cene energentov, surovin, hrane) in domačih vplivov (večji stroški na enoto proizvoda). Vzroki so tudi na mednarodnih finančnih trgih, kjer se kažejo problemi z likvidnostjo, neustrezno delovanje denarnih in kreditnih trgov, negotovost in tveganje. Za Banko Slovenije je eden večjih problemov tudi primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance, ki bo letos presegel šest odstotkov. »Slovenija ima srečo, da je v evro območju. Če bi bila zunaj tega območja, bi tak primanjkljaj že lahko predstavljal problem financiranja,« je opozoril guverner.

Kaj bi v Banki Slovenije priporočili novi vladi oz. na kaj bi morala paziti? »Bodoči vladi neradi karkoli priporočamo, probleme bo morala ugotoviti sama. Problem so stroški v javnem sektorju. Odprava plačnih nesorazmerij je bila po mojem mnenju ena večjih ali celo največja napaka pretekle vlade, saj ni ničesar odpravila, ampak je le povišala proračunski izdatek za nekaj sto milijonov evrov. Tu čaka novo vlado precej dela, da bo vzpostavila sistem, ki ne bo imel vgrajenega avtomatičnega inflacijskega mehanizma. Tudi javni sektor je treba vezati na gospodarska dogajanja in na rezultate. Podatki o stroških dela na enoto proizvoda jasno kažejo, da so se stroški zaradi dviga mase plač zelo povišali, zato je ob fiksnem tečaju lahko vprašljiva naša konkurenčnost. To vprašanje bo dolgoročno treba rešiti. Evropska centralna banka je ugotovila, da je bila Slovenija lani po dvigu povprečnih stroškov dela med petnajstimi državami na drugem mestu, povečala jih je skoraj za osem odstotkov. V Nemčiji so ti stroški lani porasli le za 1,1 odstotka, na Malti za 1,3 odstotka, na Portugalskem za 1,9 odstotka … »Ne nasprotujem dvigu plač tam, kjer je to možno, tudi sočustvujem s tistimi, ki imajo nizke plače, a na nivoju celotnega gospodarstva si dolgoročno ne moremo privoščiti povišanja plač nad produktivnostjo in mejo, ki še zagotavlja konkurenčnost slovenskega gospodarstva,« je dejal Kranjec.