Vrh Uršlje gore, zadaj Peca

Lepotica na vzhodu

Uršlja gora (1698 m) - Koroška od Gorenjske niti ni tako oddaljena, a tudi tam so čudoviti hribi in gore, ki jih je vredno obiskati. Prijazni ljudje na vsakem koraku, z zanimivo narečno govorico, privlačen izlet le še popestrijo.

Letošnja planinska sezona je vremensko vse prej kot ugodna; stalne napovedi dežja, ploh in neviht ..., da pogosto ne veš, ali bi se kam odpravil ali ne. V eni od preteklih sobot je bilo za Julijce napovedano deževje, za vzhod Slovenije pa sončno vreme. Pa sem se odpravila na vzhod, na eno od koroških lepotic, ki sem jo lani opazovala s Pece; gremo na Uršljo goro oz. Plešivec, čigar ime se od nastanka cerkve praktično ne uporablja več.

Najkrajša pot, da pridemo do Naravskih ledin, ki bodo naše visoko izhodišče za na Uršljo goro, je preko Jezerskega sedla do Železne Kaple, kjer zavijemo desno proti kraju Žitara vas/Sittersdorf in nadaljujemo v smeri Globasnice in Šmihela do mejnega prehoda Holmec. Skozi Prevalje se zapeljemo v Kotlje, odkoder nas lične lesene usmerjevalne table pripeljejo v smeri Uršlje gore do Naravskih ledin na višini 1128 metrov. Ceste je približno deset kilometrov, od tega štiri kilometre makadama.

Pri koči na Naravskih ledinah pustimo avto in se čez shojeno travniško potko povzpnemo do ceste, kjer nas markacija usmeri v gozd. Zložen vzpon nas spet pripelje do ceste, ki se na drugi strani spusti proti Slemenu, mi pa čez naslednji travnik nadaljujemo po potki navzgor. Pot poteka po gozdu, se zmerno vzpenja in je povsem primerna za družinski izlet. Ob poti je tudi ličen lesen povodni mož, ki vas vabi, da se odžejate. Verjetno je ta povodni mož povezan z legendo, da je zapustil Uršljo goro, ko se je na njej naselila svetnica Urška, ki je bila zavetnica nedolžnih deklet, ki jih je omenjeni mož zalezoval. Po približno eni uri hoje boste prišli na sedlo, kjer je vikend (morda lovska koča). Povzpnete se mimo koče in zagrizete v najstrmejši del poti, kjer je potrebna previdnost, saj so na poti kamni in korenine, kar lahko povzroči hiter zdrs. Na vrhu klanca pot zavije levo in kmalu dosežete vršni del travnika Uršlje gore, kjer vas smerokaz usmeri levo naravnost do koče, ali desno po t. i. zimski poti. Vseeno je, po kateri greste, kajti poti se malo višje združita in vas pripeljeta na vrh, kjer so ogromen križ, žig, vpisna skrinjica in orientacijska tabla z imeni gora, ki se vidijo s te osamljene koroške lepotice. Res je razgledna; mežiška, mislinjska, šaleška, dravska dolina; Peca, Olševa, Raduha, Menina planina itd.

Z vrha Uršlje gore se mimo televizijskega oddajnika sprehodite do obnovljene cerkve sv. Uršule, poleg nje pa je tudi Dom na Uršlji gori. Zanimivo je, da je cerkev sv. Uršule najvišje ležeča cerkev v Sloveniji, dobro vidna z nekaterih strani že iz doline. Zgodovina pripoveduje, da so se davnega leta 1570 zbrali na kmetiji Florjana Plešivčnika in njegovega sina Antona kmetje, gospodarji s pobočij Plešivca. Plešivčnik, Macigoj, Naravnik, Šisernik, Vernišek, Močilnik in Prevolnik so se dogovorili, da bodo sezidali na Gori tak božji hram, da v okoliških deželah ne bo tako velike cerkve na taki višini. Bil je to čas protestantizma in da bi obnovili rimsko katolištvo, so se kmetje obrnili k sveti Uršuli in začeli zidati. Avgusta leta 1602 je cerkev posvetil ljubljanski škof Tomaž Hren. Notranjščina cerkve je skromna, a z baročnega oltarja nas še danes pozdravlja sv. Uršula, ki ima pod svojim plaščem tistih znanih enajst tisoč devic.

Sestopite po poti pristopa, se morda ustavite še pri Koči na Naravskih ledinah, vsekakor pa svetujem obisk Ivarčkega jezera. Rekreacijski center je uredila bivša železarna Ravne. Na območju jezera so številna igrišča za odrasle ter igrala za otroke. Voda v jezeru je precej mrzla, a v vročih poletnih mesecih, "le kje so", nudi čudovito ohladitev. V vsakem primeru pa po planinski turi prija noge ohladiti v mrzli vodi. "Sam' ne se prehladit!"

Nadmorska višina: 1698 m

Trajanje: 4 ure

Višinska razlika: 570 m

Zahtevnost: 1 zvezdica

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 26. avgust 2019 / 09:38

Od Cofišča do Bellevueja

Od gostišča Cofišče, ki so ga na Šmarjetni gori odprli 18. avgusta 1895, do Hotela Bellevue, ki je od 1986. leta v lasti Jekovčevih ...

Objavljeno na isti dan


Rekreacija / torek, 13. avgust 2013 / 07:00

Janezovo kolesarjenje okrog Slovenije

Nič novega, boste mnogi ljubitelji »ekstremnega« početja rekli, skomignili z rameni in nehali brati.

Nasveti / torek, 13. avgust 2013 / 14:18

Šopek za Marijo

Veliki šmaren je kakopak velik praznik. Marijin največji. In njega dni so ob vnebovzetju Rože skrivnostne blagoslavljali zelišča in rože, spletene v vence ali šopke, ki so jih ljudje prinašali v cerke...

Jezersko / torek, 13. avgust 2013 / 10:48

Ne vem, če sem k'er'ga zgrešil

Je povedal domačin Nace na tradicionalnem Ovčarskem balu na Jezerskem. V vlogi redarja je že kar kakšnih petintrideset let, včasih pa je bil tudi pastir. Enkrat je več, drugič manj obiskovalcev, vedno...

Razvedrilo / torek, 13. avgust 2013 / 12:00

Pravi žurerji

Bohinjci in Gorenjci so se po besedah pevca skupine Victory Roberta Dragarja na tradicionalni Kresni noči v Bohinju izkazali kot dobrosrčni, trmasti in pravi žurerji do jutranjih ur.

Razvedrilo / torek, 13. avgust 2013 / 11:00

Kresna fantovščina

Bohinjsko Kresno noč je s prijatelji obiskal tudi bodoči ženin Blaž Žerjav iz Stare Loke. Posebno okolje za fantovščino, dogodek, ki si ga nekateri zapomnijo za vse življenje. Pevski nasto...