Cene surovin umirile inflacijo

Septembra se cene življenjskih potrebščin v povprečju niso spremenile, letna rast cen pa se je znižala na 5,5 odstotka.

Ljubljana – V torek je Statistični urad Republike Slovenije (SURS) objavil podatke o gibanju cen življenjskih potrebščin, ki so merilo inflacije in kažejo, da so v septembru v povprečju mirovale. To seveda ne velja za posamezne cene, tudi ne za statistično razvrščene cene po skupinah: blago se je v povprečju podražilo za 0,8 odstotka, medtem ko so se storitve pocenile za 1,8 odstotka. Za septembrska gibanja je mogoče reči, da so povsem sezonska, še enkrat pa se je potrdilo, kako velik vpliv na inflacijo ima pri nas cena naftnih derivatov, ki je najbolj poganjala cene navzgor v prvi polovici leta. Če je namreč padec cen storitev v skupini rekreacija in kultura (za 5,3 odstotka) sezonskega značaja, so nižje cene prevoza in stroškov stanovanj prav posledica znižanja cen nafte. Na drugi strani so se v skupini cen blaga najbolj podražile obleke in obutev (za kar 10,7 odstotka), kar je po poletnih razprodajah logična posledica novih jesensko zimskih kolekcij. Za odstotek je dražja tudi stanovanjska oprema, za manj kot odstotek pa so se podražili izobraževanje, gostinske in nastanitvene storitve, hrana in brezalkoholne pijače. Pri slednjem je bilo v septembru cenejše sadje, dražja pa zelenjava.

Zanimivi so tudi podatki o letni rasti cen, ki je v povprečju v septembru prvič letos padla pod šest odstotkov, medtem ko je povprečna 12-mesečna rast s 6,2 odstotka še vedno višja. Največje podražitve so bile v enem letu dosežene pri stroških stanovanja (10,5 odstotka), gostinskih in nastanitvenih storitvah (10 odstotkov), stanovanjski opremi (7,3 odstotka), hrani in brezalkoholnih pijačah (7,2 odstotka), stroških za zdravje (5,1 odstotka) in izobraževanja (5 odstotkov).

Sicer pa ima Slovenija s 5,5-odstotno rastjo cen (merjeno tudi po harmoniziranem mednarodno primerljivem indeksu cen) še vedno najvišjo inflacijo v evrskem območju, saj se je letna inflacija v tem območju po prvi oceni Eurostata znižala na 3,6 odstotka. Žalostni rekorderji pa nismo med vsemi članicami Evropske unije, kjer je po avgustovskih podatkih bila povprečna inflacija 4,2 odstotka. Najvišjo stopnjo inflacije so ugotovili v Latviji (15,6 odstotka), najnižjo pa na Nizozemskem (3 odstotke). V komentarju gibanja cen na vladnem Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) ugotavljajo, da je, kot je to veljalo pri dviganju cen, tudi pri umirjanju cen to hitrejše kot v celotnem evrskem območju, kar je posledica dejstva, da imajo cene surovin (zlasti nafte) pri nas močnejši vpliv na cene kot v drugih državah. K umirjanju rasti cen bo po oceni UMAR-ja prispevalo tudi umirjanje gospodarske rasti, ogrozi pa ga lahko hitrejša rast plač.