Iz Kranja, česar Zagreb nima

V torek so v Muzeju mesta Zagreba v hrvaški prestolnici odprli razstavo Zlata doba Karnija, ki so jo pred dvema letoma pod vodstvom dr. Verene Vidrih Perko pripravili v Gorenjskem muzeju.

Razstava Zlata doba Karnija, ki je bila premierno na ogled od decembra 2006 do februarja naslednje leto v Kranju, po gostovanjih v Ljubljani in Celju od torka naprej pozornost vzbuja med obiskovalci Muzeja mesta Zagreba. Gre za sodelovanje med Gorenjskim muzejem in zagrebškim mestnim muzejem. Avtorica razstave je arheologinja in muzejska svetnica dr. Verena Vidrih Perko, ki je pri tem sodelovala s priznanim arhitektom Željkom Kovačićem, ki je tudi posredoval pri pripravi gostovanja razstave Gorenjskega muzeja v hrvaški prestolnici.

Razstava obsega predstavitev najpomembnejših arheoloških najdb iz 5. in 6. stoletja, ki so jih pred štirimi leti odkrili na kranjskem najdišču v Lajhu, kjer so izkopali 16 poznoantičnih grobov. Veliko pozornosti je izzval grob žene z zlatim nakitom. Prstan, srebrna zapestnica in pozlačene sponke s poldragimi kamni so namreč bili značilnost noše germanskih žena, Alamank visokega rodu izpred 1400 let. Vendar pa ne gre le za to, dejstvo namreč je, da so že pred več kot 100 leti na predelu Lajha izkopali več kot 700 grobov, ki pa so jih takrat odpeljali na Dunaj oziroma v Ljubljano. Od takrat je Kranj v svetu poznan predvsem po arheoloških odkritjih iz Lajha, žal pa so tedanji strokovnjaki najbogatejše najdbe prepoznali kot germanske, kar pa je dobilo v prvi polovici 20. stol. zaradi političnih razmer pretiran pomen. »Žal najdenega materiala niso znali, v tistem času pa zagotovo niti ne želeli prepoznati za staroselskega. To je v času po drugi svetovni vojni prvi prepoznal dr. Zdenko Vinski, največji strokovnjak za obdobje selitve narodov v nekdanji Jugoslaviji,« je povedala dr. Verena Vidrih Perko in dodala, da je prav on v šestdesetih na podlagi najdb potrdil, da gre za Kranj kot staroselsko naselbino, kjer so živeli staroselci, ki so bili v stoletjih romanizirani, latinizirani, pokristjanjeni, germanizirani. Kranj je bil v tistem času pomembno središče z močno vojaško posadko in prebivalci, ki so bili na takratni družbeni lestvici zelo visoko. »Dr. Vinski je prepoznal že stare kranjske najdbe in jim dal pravo vrednost.«

»Pomembno je, da imaš kaj pokazati, da imaš »dober material« in da je razstava kvalitetno postavljena, potrebno pa je imeti nekaj poguma in vse to pokazati tudi svetu,« je zadovoljna povedala direktorica Gorenjskega muzeja Barbara Ravnik Toman in dodala, da je kljub majhnemu obsegu razstava povsod, kjer so doslej z njo gostovali, požela veliko zanimanje. »To je tudi velika promocija za Kranj, hkrati pa dokazuje, da je bil Kranj v tem času zelo pomembno, če ne že glavno mesto na območju današnje Slovenije. To je z veseljem poudaril tudi kranjski župan Damijan Perne, ki je skupaj s predstavnikom zagrebške županije v torek tudi odprl razstavo v Zagrebu, katere odprtja se je poleg domačinov udeležila tudi petnajstčlanska ekipa sodelavcev iz Gorenjskega muzeja. Od zadovoljstva je sijal tudi Zagrebčan arhitekt Željko Kovačič, ki je oblikoval to postavitev, sicer pa že večkrat sodeloval z Gorenjskim muzejem: »Najdbe, ki jih tukaj predstavljamo, so za Zagreb posebnost, saj sami iz tega obdobja nimamo arheoloških najdb. Zato sem prepričan, da bo razstava vzbudila veliko zanimanje stroke, pa tudi širše javnosti, ki zahaja v muzeje. Postavitev je tokrat sicer nekoliko drugačna kot na prejšnjih razstavah, potrebno se je bilo namreč prilagoditi specifiki prostora. Tako je razstava v osnovi enaka kot v Kranju, v tako imenovanem »mehkem delu« pa je nekaj sprememb. To tudi daje šarm mojemu delu.« Kovačič je v Kranju oblikoval že štiri muzejske postavitve, že pa je pripravil osnutke za osrednjo stalno postavitev, ki jo čez dve leti načrtujejo v gradu Khislstein.

Razstava bo v Zagrebu na ogled do začetka novembra, konec maja prihodnje leto naj bi jo predstavili tudi v Beljaku. Kot je povedala Ravnik Tomanova, si obeta tudi nadaljnjega sodelovanja s stanovskimi kolegi na Hrvaškem, dogovarjajo pa se tudi že za predstavitev razstave Zlata doba Karnija v Zadru.