Banke stabilne, prihranki varni

Minister za finance Andrej Bajuk ob svetovni finančni krizi zagotavlja, da je slovenski bančni sistem stabilen in da so prihranki prebivalstva varni.

Kranj – Ko se je v ZDA začela finančna kriza, je povprečno poučeni slovenski varčevalec oz. vlagatelj le zamahnil z roko, češ – to je daleč od nas. Ko je kriza udarila tudi po nekaterih velikih evropskih finančnih ustanovah, se je taisti varčevalec prvič vprašal, ali se kaj lahko zgodi tudi njegovim prihrankom v banki. Minister za finance Andrej Bajuk se je ob takšnih pomislekih odzval z izjavo za javnost, v kateri je zapisal, da na podlagi podatkov in analiz Banke Slovenije ugotavlja: slovenski bančni sistem je stabilen, vloge so varne; ministrstvo pa bo storilo vse, da se bo ta stabilnost obdržala in da bodo prihranki prebivalstva še naprej varni.

Finančna kriza je kot šolski primer pokazala, kaj pomeni globalizacija: Slovenija ni osamljen otok sredi sveta in posredno občuti posledice velike finančne krize. Na mednarodnem trgu sta vse večji negotovost in nezaupanje, zato banke za posojanje denarja zahtevajo premijo za tveganje oz. višjo obrestno mero. Evropska medbančna obrestna mera Euribor se zvišuje, posledica višjega Euribora so višje obresti za depozite in posojila, slednje najbolj občutijo tisti, ki so najeli posojila s spremenljivo obrestno mero.

Če so bančne vloge prebivalstva v sedanjih razmerah donosne in predvsem varne (zajamčene do zneska 22 tisoč evrov), imetniki delnic in »točk« vzajemnih (delniških) skladov prvič močno občutijo, da poti vodijo tudi dol. Slovenski borzni indeks SBI 20 se je samo letos znižal za 45 odstotkov, med vzajemnimi skladi pa so le redki, ki imajo pri enoletnem donosu še pozitivni predznak. V vsem slabem je vedno tudi kaj dobrega. Vlagatelji, ki znajo ločiti zrnje od plev, razumejo sedanje nizke vrednosti tečajev delnic in »točk« vzajemnih skladov tudi kot izjemno nakupno priložnost in obet za dober prihodnji donos.