"Škoda, da Iskraemeco ni več naš"

Po skoraj letu dni je bil končno predstavljen osnutek strategije razvoja Iskraemeca.

Kranj – Potem ko je bila kranjska družba Iskraemeco sredi lanskega novembra prodana egiptovski družbi El Sewedy in do konca lanskega leta obljubljena nova strategija razvoja, je bil osnutek tega pomembnega dokumenta po številnih odlašanjih v četrtek prvič javno predstavljen. O tem, v katero smer naj bi krenil razvoj Iskraemeca, ki ima danes 1170 zaposlenih, smo se pogovarjali s predsednikom uprave Jankom Šteharnikom.

Usklajevanje strategije nadaljnjega razvoja Iskraemeca je trajalo skoraj eno leto. Kaj je bil vzrok? Predvsem novi lastnik?

»Niti ne. Največji problem je bil v pomanjkanju informacij. Mi smo vseskozi računali, da se bo novi lastnik pri predvidenih in potrebnih spremembah teh tudi finančno udeležil, kar je bilo tudi obljubljeno ob spremembi lastništva. Na drugi strani smo se tudi sami spraševali, česa smo sposobni in katere cilje naj si zastavimo. Strategija, ki smo jo delali skupaj s profesorjem Jakličem z Ekonomske fakultete v Ljubljani, je bila na strateški konferenci že zelo kvalitetno pripravljena novembra lani. Dileme so bile, kdo bo vpleten, kdo bo nosilec poslov, kje bo sedež, kakšna bo vloga egiptovskega podjetja, kaj se bo zgodilo na indijskem trgu – in odgovore smo dolgo iskali. V četrtek smo končno predstavili pravi osnutek strategije, ki jo je treba le še akcijsko dodelati.«

Kateri so najpomembnejši odgovori strategije o bodočem razvoju Iskraemeca?

»Trgi po vsem svetu, vlaganja v infrastrukturo, tehniko predvsem pa v ljudi. Sedaj delamo projekt za grupo El Sewedy, ki bo financer pričakovanih vlaganj 260 milijonov evrov v prihodnjih štirih letih. Načrtovana vlaganja bodo financirana neposredno, torej ne prek Iskraemeca.«

Bo sedež Skupine Iskraemeco ostal v Kranju?

»Pričakujemo da bo, prej ali slej pa si bo izbral državo, ki bo za lastnika z davčnega stališča najugodnejša. Iskraemeco v Kranju ohranja razvoj in večino proizvodnje za evropski trg. Seveda bo pri tem šlo za pametne (elektronske) števce in sisteme, ki imajo najvišjo ceno in s tem najvišjo dodano vrednost.«

Kaj pa indukcijski števci?

»Te bi morali že zdavnaj opustiti. Z njimi bomo letos ustvarili 27 milijonov evrov prihodkov, vendar je podatek, da prihodek ne pokrije stroškov materiala in zaposlenih, zgovoren. Prenehanje te proizvodnje je bilo tako socialno kot s strani države onemogočeno, naš načrt, da bi proizvodnjo indukcijskih števcev organizirali v hčerinski družbi, kjer bi jo tudi lažje optimizirali, pa zaradi nasprotovanja zaposlenih ni bil uresničen. Novi lastnik se je odločil to proizvodnjo prenesti v Egipt.«

Vendar je slišati informacije o tem, da se z novo tovarno pri Kairu zapleta?

»Eno so želje, drugo realnost. Selitev smo si tudi mi želeli. Pravzaprav smo ob spremembi lastništva pričakovali tri pomembne komponente: svež denar, uporaba njihovih nabavnih poti, ki bi znižale naše nabavne stroške, ter absolutno selitev nizkocenovne proizvodnje iz Evrope. Odločili so se postaviti novo tovarno »sredi puščave«, to pa ni tako preprosto. Zapletlo se je že pri gradnji sami.«

Kaj bo pomenilo opuščanje proizvodnje indukcijskih števcev za zaposlene v Kranju?

»Sedaj ugotavljamo, da opuščanje pri indukciji ne bo vplivalo na število zaposlenih, saj se zelo povečujejo potrebe pri proizvodnji elektronskih števcev. Padec pri indukciji za 30 odstotkov pri številu zaposlenih kompenzirajo potrebe elektronike, ki raste s 50, 60 odstotki. Na proizvodnji indukcijskih števcev sedaj dela neposredno okoli 330 zaposlenih in okoli 50 v režiji za indukcijske števce in več kot polovica jih bo prešla k proizvodnji elektronskih števcev.«

Je kaj težav pri tem prehodu?

»Potrebno je dodatno izobraževanje, ki ga izvajamo znotraj družbe. Problem je le v tem, da so dela pri elektronskih števcih, ki so bolj avtomatizirana, slabše plačana, zato se nekateri za prehod težje odločajo.«

Kaj pa dolgoročneje pomenijo razvojni načrti v pogledu števila zaposlenih?

»Ob planih, ki jih imamo, se bodo potrebe po zaposlenih povečevale. Predvsem v razvoju, inženiringu, prodajnih službah. Števcev, ki smo jih izdelovali in prodajali, ni mogoče primerjati s sistemi, ki so naša bodočnost. S prodajo števca se je za nas zgodba končala, sistem pa potrebuje stalno vzdrževanje, prilagajanje, dopolnjevanje in preskrbo, zato se moramo razviti v proizvodno servisno podjetje.«

Omenili ste za 260 milijonov investicij. Kje, tudi v Kranju?

»Investiranje v gradnjo in stroje bo v Kranju v manjšini. Razmišljamo o gradnji še ene tovarne v Indiji, ene v Srednji Ameriki za južnoameriški ter severnoameriški trg. Največ pa bo v Kranju vlaganj v razvoj in prodajne aktivnosti, saj se planira večina porasta prometa prav v Evropi, torej iz Kranja.«

V začetku avgusta, ob predstavitvi polletnih rezultatov ste omenjali potrebo po 20-milijonski dokapitalizaciji. Pri tem vztrajate?

»Da, vsekakor. Pridobivanje poslov v naši dejavnosti ni enostavno in zahteva kar nekaj časa, predvsem pa občutna vlaganja. Prodor na nov trg že danes zahteva delo razvojnikov, ki se bodo seznanili in pripravili na specifičnosti tega trga, vlaganja v marketing in prodajne aktivnosti, lobiranje, čemur sledi razpis in v najboljšem primeru čez tri leta začenjamo posel. Za te velike stroške potrebujemo denar, torej vlaganja v bodočo širitev. Prejšnji lastniki tega niso zmogli, pričakujemo, da se bo novi lastnik za to odločil. Znova se bomo o tem dogovarjali 9. oktobra.«

Ko se je kriza v Iskraemecu začela, je bilo rečeno, da so elektronski števci razviti, izpostavljeni pa so bili komunikatorji, ki so pomemben del sistema pametnih števcev. So ti problemi rešeni?

»Ne še. Problem je v tem, da vsak od velikih proizvajalcev razvija svoj sistem, ki ga seveda skrbno ščiti, sistemi pa niso kompatibilni. Nujno potrebna je standardizacija teh komunikacij. Ustvarjajo se različni konzorciji in za Iskraemeco, ki je v strokovnem smislu v samem vrhu, je veliko zanimanja.«

Iz povedanega sledi, da je razviti svet pravzaprav šele pred velikim vstopom v sisteme s pametnimi števci, ki bodo omogočali odčitavanje, reguliranje, varčevanje in še vrsto drugih prednosti na daljavo. Torej se napoveduje velika priložnost?

»Priložnost, ki se v tej panogi napoveduje, je edinstvena. Škoda je, da Iskraemeco ni več naš. Znano je, da nas zapuščajo nekateri strokovnjaki, pri čemer menim, da to zanje ni pametno. To znanje bo Iskraemeco nadomestil, če ne z domačimi strokovnjaki, pa s tujci. Škoda je le, da se znanje s tem razprši, težko ga je zaščititi. Naj za ilustracijo povem, da je koncern Landis letos reinvestiral 750 milijonov evrov dolgov, ki so nastali zaradi vlaganj v preteklih letih, Iskraemeco pa je vlagal v razvoj pet do šest milijonov. Naši dosežki so v teh primerjavah prav neverjetni. Trg se bo nenormalno povečeval in že danes se kupci sprašujejo, ali bo dovolj proizvodnih kapacitet. Da smo konkurenčni, celo med vodilnimi, potrjuje uspeh posla v Franciji, vključeni smo tudi v vse pilotne projekte v Nemčiji.

Na prehodu je včasih potrebno potrpljenje in zaupanje vase. Vse bolj nagrajujemo rezultate, izobražujemo, pripravljamo se na prihodnost. Izgubo pri proizvodnji indukcijskih števcev, ki bi jo sami že zaprli, in njeno selitev v Egipt pa bomo skušali uveljaviti v breme lastnika.«