Predstava, v kateri je režiser igralcem pustil veliko kreativnega prostora: (z leve) Igor Štamulak, Branko Jordan, Peter Musevski in Darja Reichman. (Foto: Mare Mutič)

Pretresljiva čustvena praznina

V soboto so v Prešernovem gledališču premierno uprizorili Ibsenovo dramo Hedda Gabler. Odlična adaptacija besedila, ki je po več kot sto letih še vedno aktualno.

V Prešernovem gledališču so pohiteli v novo sezono, saj so v soboto že predstavili prvo letošnjo premiero. Drama Hedda Gabler, kultnega norveškega dramatika Henrika Ibsena je bila zaupana v zadnjih nekaj sezonah v kranjskem teatru že preverjenemu režisersko-dramaturškemu dvojcu Eduardu Milerju in Žanini Mirčevski. Tematika ženske emancipacije tudi po več kot sto letih (Hedda Gabler je bila napisana leta 1890) ne izgublja na aktualnosti. Nasprotno, v današnjem hitro bežečem času, ki nas vedno bolj ropa čustev, in pred nas vse pogosteje postavlja vprašanja, kdo smo, kaj smo, kam gremo, tema emancipacije presega raven spola. Gre za emancipacijo človeštva. Kako se odluščiti iz velikega stroja, ki ga poganjamo in nas sam poganja?

Z odmorom slabi dve uri dolga predstava gledalca niti za trenutek ne pusti hladnega. Režiser je v odrski postavitvi dopustil obilo prostora igralcem, ki ga ti odlično izkoristijo. To velja predvsem za nosilce glavnih vlog, odlične Darje Reichman, ki je v brezkompromisni drži brezčutne in arogantne, a hkrati notranje skrhane ženske, znala osmisliti praznino, ki zeva v duši Hedde Gabler. Darja je Hedda, kakršno bi pričakovali. Prav tako so pod režiserjevim vodstvom izvrstno izdelani ostali liki, znanosti predani Heddin mož Tesman (Peter Musevski), svojemu poklicu primerno preračunljiv odvetnik Brak (Igor Štamulak), od sveta zapostavljena gospa Elvsted (Vesna Slapar) in čustveno razrvani pisec Lövborg (Branko Jordan). Kot gostja se je v vlogi Tesmanove tete v visoki igralski kondiciji predstavila Ivanka Mežan. V podporo uprizoritvi je nedvomno tudi domiselna scenografija Branka Hojnika, bodisi z vzorno zloženim kupom knjig, ki so med drugim lahko tudi kavč, bodisi z od prostora ločenim, a gledalcem vseskozi vidnim hodnikom. Če se po začetku dan pozna, se nam v kranjskem teatru obeta še zelo zanimiva sezona.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 9. september 2013 / 14:25

Boj za obirsko ljudsko šolo

Avstrija in z njo Koroška pri zapiranju manjših ljudskih šol s pojasnilom, da gre pač za varčevanje, ni izjema. Vendar ima to početje v južnem delu Koroške še dodatne posledice. Manjše ljudske šole...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 13:09

Včasih so imele ženske le tri želje

Gostja 118. Glasove preje v dvorani kranjskega Cineplexxa je bila novinarka, pisateljica in publicistka Milena Miklavčič, ki je odkrito, kot ona zna, spregovorila o spolnosti oziroma »tistih rečeh«, k...

GG Plus / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 13:08

Zgodbe o vračanju

Lovro Kapus iz Kamne Gorice, Justin Ažman iz Krope in Valentin Arh iz Kamne Gorice – italijanski vojni ujetnik, interniranec v nemško koncentracijsko taborišče Dachau in ruski vojni ujetnik na Poljske...

Kronika / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 13:05

Umik obtožbe za bombo

Tožilstvo je zaradi izločitve večine dokazov odstopilo od nadaljnjega pregona zoper Kranjčana Stanka Radojevića in Dejana Savića, ki ju je obtoževalo bombnega napada na kranjsko policijo.

Kamnik / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 13:00

V mislih že pri premoženju

Člani Agrarne skupnosti Meščanska korporacija Kamnik so se minuli teden zbrali na rednem občnem zboru, na katerem so optimistično ugotavljali, da je vrnitev podržavljenega premoženja in s tem konec do...

Tržič / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 12:57

Bili so navezani na »pvac«

V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču so imeli domoznanski večer z naslovom Prisedi, povem ti, kako smo praznovali v 20. stoletju. Dnevi evropske kulturne dediščine sicer v več gorenjskih krajih p...