Žrtvovali so srednji kader

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 29. september 2008 / 06:00

"Mislim, da niso našli pravega ravnovesja, ko so strogo razdelili srednje in diplomirane medicinske sestre. To je preveč črno-belo, v resnici je bolj pisano. Srednje medicinske sestre v različnih bolnišničnih oddelkih opravljamo različna dela, za katera so zahtevana različna znanja. Intenzivne enote zagotovo niso pravilno upoštevali v novem plačnem sistemu."

Katja Vrankar, glavna medicinska sestra na Oddelku za intenzivno terapijo in nego v Bolnišnici Golnik, ter Besima Stefanović, srednja medicinska sestra na tem oddelku.

Kako poteka delo medicinskih sester na Oddelku za intenzivno terapijo in nego v Bolnišnici Golnik?

Katja: »Delo imamo organizirano v treh izmenah, v vsaki izmeni je vodja tima, glede na število in zahtevnost bolnikov na oddelku pa imamo tudi določeno število medicinskih sester oziroma zdravstvenih tehnikov. Vedno se držimo vsaj minimalne zasedbe. To na primer v nočnem času pomeni, da so na oddelku vodja tima in tri medicinske sestre, v dopoldanskem času, ko se izvaja tudi diagnostika, pa se ekipa poveča. V dopoldanskem času smo tudi mentorji študentom Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice. Sedaj, ko imamo na Golniku tudi kirurgijo, se pogosto poveča obseg dela glede na plan operacij in takrat okrepimo ekipo medicinskih sester. Medicinskih sester je zaenkrat na intenzivnem oddelku dovolj, kadar so bolniške ali druge odsotnosti, pa se kolegialno med sabo dogovorimo, kdo bo koga nadomestil.«

Besima: »Na oddelku je štirinajst postelj in zgodi se, da bolnika skoraj nimamo kam dati. Včasih je dobesedno norišnica.«

Katja: »Na našem oddelku je namreč težko predvideti število sprejemov. Večinoma se pri nas zdravijo bolniki, ki so življenjsko ogroženi in zato potrebujejo stalni nadzor medicinskih sester. Delo nam olajša sodobna oprema; posteljne enote so opremljene z monitorji za nadzorovanje življenjskih funkcij, respiratorji in ostalo opremo ...«

Besima: »... medicinska sestra nadzoruje tudi centralni monitor, na katerem so prikazane vse življenjske funkcije bolnikov (krvni tlak, temperatura, srčna akcija, dihanje) in ko pride do kakršnegakoli odstopanja, se sproži alarm, medicinska sestra pa mora takoj ukrepati. Pogosto je ravno hitra pomoč, najprej medicinske sestre, potem zdravnika, ki prihiti k bolniku, odločilnega pomena. Medicinske sestre so na intenzivnem oddelku prisotne štiriindvajset ur, v šok sobi, to je soba za intenzivno terapijo, pa sploh ne smejo zapustiti bolnika.«

Koliko let že delata na Oddelku za intenzivno terapijo in nego? Je delo naporno, stresno?

Besima: »Tukaj sem štirinajst let, pred tem sem devet let delala na pljučnem oddelku. Predvsem zaradi pomanjkanja kadra so me razporedili na intenzivni oddelek. Delo je stresno, ker so bolniki življenjsko ogroženi, kar pomeni tudi izredno veliko odgovornost do vsakega bolnika. Delo osebja je vedno timsko in tudi od naše usklajenosti je veliko odvisno, kako bomo bolnika oskrbeli. Glavno vlogo ima seveda zdravnik, a ob naši veliki pomoči.«

Katja: »Osem let sem na intenzivnem oddelku, semkaj sem prišla po zaključenem pripravništvu, na lastno željo, ki jo je vodstvo upoštevalo. Nekaj časa sem delala v turnusu, ki je precej naporen predvsem v nočnem in popoldanskem času, in takrat točno vidiš, koliko je delo medicinske sestre v resnici vredno. V bistvu si popoldne in ponoči sam z bolnikom, zdravnika pokličeš samo tedaj, ko je to res nujno. Bolniki velikokrat povedo, da so zadovoljni, da smo v njihovi bližini, da ne zapuščamo oddelka, da se počutijo varni. Na svojem sedanjem delovnem mestu pa čutim predvsem odgovornost do dobre organizacije službe zdravstvene nege, sodelovanja z medicinskimi sestrami, zdravniki in drugimi službami, pa za načrtovanje izobraževanja medicinskih sester. Velik pomen dajem zadovoljstvu zaposlenih na delovnem mestu, saj v službi preživimo večji del svojega časa.«

Vi pa še delate v turnusu?

Besima: »Turnusa sem se v teh letih navadila, je pa delo v treh izmenah zagotovo bolj stresno in še vedno ni ustrezno nagrajeno. Nočno delo, nedeljsko delo, prazniki ... to absolutno ni zadosti plačano. Od zadnje reforme smo pričakovali, da se bo kaj popravilo, pa je ostalo enako. Na žalost.«

In vi kot srednja medicinska sestra delate enako delo kot diplomirana sestra?

Besima: »Razen tega, da še nisem bila vodja tima, obvladam vse postopke dela medicinske sestre, pa naj bo s srednješolsko izobrazbo ali diplomo.«

Katja: »Zelo spodbujamo izobraževanje, pri tem imamo veliko podporo vodstva bolnišnice, zato se tudi srednje medicinske sestre, ki želijo ostati na tako zahtevnem bolniškem oddelku, kot je naš, vse več odločajo za visokošolsko izobraževanje.«

Imate veliko nadur?

Besima: »Na mesec se nabere od dvajset do trideset nadur, več jih je v času dopustov in bolniških odsotnosti. Osebno raje koristim proste ure, kot da dobim plačane nadure. Od nadurnega dela se odbije veliko davka in ta denar ne odtehta tega, da sem lahko doma s svojo družino. O tem se nikoli ni veliko govorilo, a družine medicinskih sester so zelo prikrajšane, saj smo veliko zdoma. Pred nekaj leti se je veliko govorilo o tem, da naj trgovke ne bi delale ob nedeljah, da je to dan, ko naj bi ga skupaj preživljale družine. Za nas medicinske sestre sta dve delovni nedelji na mesec nekaj povsem običajnega.«

Še kakšno besedo o plačah?

Katja: »Kar se tiče plač medicinskih sester, so bila pričakovanja večja, kot se je zdaj pokazalo. Sindikati so vedeli, kaj se pogovarjajo in bi nas morali o dogovorih prej obvestiti, pa nas niso. Zdi se mi, da je naše delo cenjeno s strani bolnikov, ki nas velikokrat pohvalijo, si pa zelo želimo, da bi bila zdravstvena nega bolje cenjena tudi kot stroka.«

Kako je zdaj z delitvijo dela srednjih in diplomiranimi medicinskih sester na vašem oddelku?

Katja: »Cenimo znanje medicinskih sester, ki že dolga leta delajo na tem oddelku in učijo mlajše sodelavke. Tri medicinske sestre že več kot deset let delajo na našem oddelku na mestu diplomirane medicinske sestre. Opravljajo delo vodje tima.

Besima: »Mislim, da niso našli pravega ravnovesja, ko so strogo razdelili srednje in diplomirane medicinske sestre. To je preveč črno belo, v resnici je bolj pisano. Srednje medicinske sestre v različnih bolnišničnih oddelkih opravljamo različna dela, za katera se zahteva različna znanja. Intenzivne enote zagotovo niso pravilno upoštevali v novem plačnem sistemu.«

Katja: »Ko na naš oddelek pripeljejo bolnika, ki ga je treba reanimirati, takrat moramo vsi znati vse, tudi srednje medicinske sestre.«

Besima: »Jaz na primer deset let nisem mogla napredovati, ker sem prišla po prejšnji sistematizaciji v najvišji plačilni razred. Zdaj so to sprostili, lahko napredujem petkrat. Kako? Katero znanje naj pa še osvojim za napredovanje? Tukaj se mi zdi, da so naredili pri srednjih medicinskih sestrah korak nazaj. Nove sodelavke, ki prihajajo na oddelek, so sposobne, ampak poleg glavne medicinske sestre in mentorja potrebujejo še nekoga, da spremlja njihovo delo. To je pri nas na Golniku na srečo v redu urejeno, ni pa urejeno na državni ravni. Ni mi jasno, kako da so sindikati na to pristali. Po domače bi rekla, da so žrtvovali srednji kader.«