Skupaj plešeta že petdeset let

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Zanimivosti / sobota, 27. september 2008 / 06:00

"Vsak dan po kosilu pri kavi igrava Človek ne jezi se," pravita zlatoporočenca Maksimilijana in Stanko Polanič.

Kranj - »Vsako jutro se pri kavi dogovoriva za plan dela čez dan. Vsak dan po kosilu pri kavi igrava Človek ne jezi se. In skoraj vsak dan greva iz Stražišča peš na Primskovo v trgovino po kajzerice,« nekaj svojih prijetnih navad naštejeta zlatoporočenca Maksimilijana in Stanko Polanič iz Stražišča. Njuna skupna zgodba se je začela na pustnem rajanju tretjega marca leta 1957 v tedanjem domu JLA v Kranju. Ona domačinka iz Stražišča, on Ljutomerčan, ki se je s prijatelji udeležil pustnega plesa v Kranju. Iskrica je preskočila: »Še istega leta sem odšla k njemu v Beograd, kjer je služboval v vojski. To sem storila naskrivaj, proti volji staršev; bila sta proti »uniformam«, še zlasti oče,« se spominja Maksimilijana.

Devetega avgusta 1958 sta se poročila, v zakonu sta se rodila sinova Stane in Dominik. Zakonca se še dobro spominjata, kako težko je bilo v prvih skupnih letih, Maksimilijana pove: »Stanovanja nisva imela. Prvi dve leti po poroki smo živeli pri mojih starših v Stražišču, z mojo sestro smo si delili devet kvadratov. Potem smo se selili v Travnik v Bosno, kjer je vojna pošta Stanku ponudila službo in stanovanje. Ko sta šla sinova v šolo, smo se vrnili v Slovenijo, v malo sobo pri mojih starših, brez kopalnice in ogrevanja. Čez nekaj let sva začela na domačem vrtu v Stražišču graditi hišo, da nama je uspelo, so sledila leta odrekanja,« pripoveduje Maksimilijana. Upokojitev sta dočakala v Iskri. »Danes sva srečna in zadovoljna,« pravita. Maksimilijana je velika popotnica, Stanko ne, ampak ga že »naštima«; potovala sta že k sorodnikom v Kanado, Francijo ... nazadnje so jima prijatelji za zlato poroko podarili polet z balonom.

Zlato poroko so slavili 5. septembra; v Mestni hiši v Kranju ju je nagovoril kranjski župan Damijan Perne. Cerkvena poroka je bila v cerkvi sv. Martina v Stražišču, zatem je sledila zabava z živo glasbo za štirideset povabljenih v taverni Rekar. Ni bilo »runde«, da zlatoporočenca ne bi šla plesat; tudi sicer se vsako drugo nedeljo, od oktobra do aprila, odpeljeta na ples v Festivalno dvorano na Bled. Maksimilijani in Stanku je v ponos njuna družina: sin Stane s soprogo Nušo in vnukinjo Petro, sin Dominik s soprogo Andrejo in vnukoma Mihom in Jakom. »Vse imava zelo rada in zelo so pozorni do naju,« povesta zlatoporočenca, ki svetujeta tistim z manj skupnih let: »Malo skromnosti, pa več pozornosti drug do drugega.« Za zlato poroko so jima »ta mladi« podarili čudovita nova poročna prstana.