Končno tudi spomenik Sintom

V parku Psihiatrične bolnišnice Begunje so pred Muzejem talcem odkrili spomenik Sintom, žrtvam fašističnega nasilja.

Begunje – Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janez Stanovnik in poslanec državnega zbora Zmago Jelinčič Plemeniti sta konec preteklega tedna v parku Psihiatrične bolnice v Begunjah odkrila spomenik slovenskim Sintom, žrtvam fašističnega nasilja. »Ko smo se slovenski Sinti pred štirimi leti organizirani v združenje, smo si postavili štiri cilje: urediti svoj pravni status, ustanoviti kulturno središče, pripraviti zbornik in dokumentarni film o Sintih ter postaviti spominsko znamenje Sintom, žrtvam nacističnega nasilja,« je ob odkritju spomenika pojasnil Rinaldo Diricchardi – Muzga, tajnik združenja. Poslanec Jelinčič, na katerega so se obrnili po pomoč pri uresničevanju svojih ciljev, jih je podprl in poudaril, da so Sinti integralen del slovenskega naroda.

»Obdobje 2. svetovne vojne je bilo za gorenjske Sinte izredno tragično,« pojasnjuje Rinaldo Diricchardi - Muzga. »Približno petsto gorenjskih je doživelo genocid in eksodus. Tristo potujočih Sintov so nacisti pobili v Begunjah, Jesenicah in Ljubljani ter v Jasenovcu, Dachauu, Mauthausnu in Auschwitzu ali pa so jih izgnali v Srbijo. Po koncu druge svetovne vojne se je na Gorenjsko vrnilo le nekaj sintskih družin, leta 1965 je raziskovalka dr. Pavla Štrukelj naštela le še 130 Sintov. Prav toliko jih je na Gorenjskem tudi 63 let po vojni.«

Spomenik, ki s krogom predstavlja svet, po katerem so se raztresli Sinti, konj v njem pa sredstvo, s katerim so potovali, je delo kiparke Renate Panič. Izdelali so ga v Jeseniškem Acroniju, granitni podstavek zanj pa je sintski skupnosti podaril kamnosek Jože Jerič.

Zveza Sintov je pretekli teden v Radovljici organizirala tudi okroglo mizo, na kateri je etnično skupnost gorenjskih Sintov predstavila etnologinja dr. Pavla Štrukelj, Janez Stanovnik pa je spregovoril o gorenjskih Sintih v koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno.