Odkrili tudi Kimovčev kip

Na sobotni slovesnosti ob občinskem prazniku so v Cerkljah odkrili doprsni kip skladatelja in cerkvenega dostojanstvenika Franca Kimovca.

Cerklje – S slovesnim odkritjem šestega doprsnega kipa v parku pomembnih osebnosti, tokrat posvečenega skladatelju, publicistu in duhovniku Francu Kimovcu, so v soboto v Cerkljah dosegli vrhunec letošnjega praznovanja občinskega praznika. Podelili so občinska priznanja in uradno odprli zunanje športno igrišče ob OŠ Davorina Jenka Cerklje. Pred šolo so sicer letos uredili asfaltno ploščad in vzpostavili nov prometni režim, obnovili pa so tudi del fasade na šolski stavbi.

»Franc Kimovec, Ajdovčev iz Glinj, je bil človek, ki je utrjeval slovenstvo, ki je ob zbirkah ponudil prave slovenske ljudske pesmi, s tem da je kot skladatelj večino pesmi namenil cerkveni rabi. Visoki cerkveni dostojanstvenik je bil obdarjen z mnogimi talenti, posebno spoštljiv odnos pa je gojil do maternega jezika. Zato naj bo njegov doprsni kip spomin na njegova dela,« je ob tem dejal cerkljanski župan Franc Čebulj, ki je doprsni kip odkril v družbi s pranečakom Franca Kimovca Jožetom Jeričem iz Glinj, odkritje kipa, ki ga je naredila kiparka Eva Tršar Andlovic, pa so iz prve vrste spremljali tudi drugi Kimovčevi sorodniki.

Na osrednji slovesnosti je župan podelil tudi občinska priznanja. Četrti častni občan Občine Cerklje je postal Silvo Sirc iz Adergasa, dolgoletni predsednik, režiser in scenograf v Kulturno umetniškem društvu Pod lipo Adergas. Veliko plaketo sta prejela Prostovoljno gasilsko društvo Zgornji Brnik in Kulturno umetniško društvo Pod lipo Adergas, plaketi pa sta prevzela njuna predsednika Tomaž Selan in Franc Kropivnik. Priznanje občine Cerklje je prejela Anica Žura iz Cerkelj za humanitarno delo v zdravstvu. Župan je podelil tudi štiri spominske plakete; prejeli so jih predsednik Rokometnega kluba Cerklje Bojan Korbar, podpredsednica Nogometnega kluba Velesovo Silva Dolinar, predsednica Likovnega društva Cerklje Julka Hrovat in predsednik Gasilske zveze Cerklje Jožef Žlebir. »Njihova dela v preteklosti in danes ne smemo prezreti,« je ob tem dejal Čebulj.