Prvo srečanje Kajževih rodov

Besedilo: Stojan Saje
Kategorija: Zanimivosti / torek, 23. september 2008 / 06:00

Anton in Marjeta Teran sta pred 110 leti dobila prvega otroka. Njuni potomci so se zbrali na domačiji pr` Kajž.

Žiganja vas – Kajževa domačija je nekdaj stala v Žiganji vasi 5. Današnja hiša ima številko 19. Tako kot se je v stoletju razbohotila stara lipa ob cerkvi, je raslo tudi družinsko drevo Kajževih. Podrobnosti opisuje knjiga družine Kajževi, ki so jo izdali ob letošnjem jubileju. Pred sto desetimi leti sta se poročila in dobila prvega otroka Anton Teran in Marjeta Jezerc. Med letoma 1898 in 1914 se jima je rodilo osem otrok. Zadnja je bila Veronika, poročena Grašič. Njena najstarejša hči Ana Stepančič, ki živi v Ljubljani, je več let zbirala podatke o družinskih članih. Pri tem je sodeloval tudi Franc Grašič, ki je dal pobudo za prvo družinsko srečanje po vzoru rodbine Grabnovih iz Seničnega.

»Družini Grabnovi iz Seničnega in Kajževi iz Žiganje vasi imata dvojno povezavo. Najmlajši sin prve družine Franc Grašič se je poročil z najmlajšo Veroniko Teran iz druge družine. Vnukinja Marija Grašič pa se je omožila z Valentinom Teranom, sinom Antona in Marjete iz Žiganje vasi. Grabnovi smo imeli že dve družinski srečanji. Razlika je tudi v velikosti družin. Tam je prek 450 potomcev, pri Kajževih pa sta od skupno sto dvajsetih 102 živa. Člani družine Kajževi so razkropljeni po Gorenjski, v Ljubljani in Nemčiji. Najmlajša je manj kot mesec stara Manca Črnilec. Ob 110-letnici poroke korenine smo sklenili pripraviti prvo srečanje Kajževih. Po maši v cerkvi v Žiganji vasi smo se zbrali pri domači hiši. Od tod gremo na družabno srečanje v Spodnjo Besnico,« je povedal Franc Grašič, ki je znan kot nekdanji direktor tovarne Peko.

»Žiganja vas je rojstni kraj moje mame Vere. Njen dom je bila Kajževa hiša, ki stoji nasproti cerkve. Ne vem, od kod izvira ime domačije 'pr Kajž'. Menda je bila nekoč v tej hiši kantina, majhna trgovina s pijačo in drobnimi predmeti. O prednikih družine Jezerc vemo malo. Margareta – Marjeta je spoznala Antona iz Zadrage, ki je bil edinec. Za čevljarja se je učil v Avstriji in Nemčiji, zato so mu rekli vandrovec. V Žiganji vasi sta začela ustvarjati novo družino, našo korenino,« je zapisala Veronikina najstarejša hči. Ob svoji mami je predstavila druge otroke korenine. Po vrsti so se rodili Frančiška, Anton, Polona, Marija, Marijana, Angela, Valentin in Veronika. Dom je prevzel Valentin in za njim sin Rajko, ki je ob stari hiši zgradil novo.