Med sosedi 108

V Evropski hiši v Celovcu so konec prejšnjega tedna proslavili desetletnico delovanja svobodnega Radia Agora.

Pokrovitelj »fešte dvojezičnosti« je bil predsednik Republike Avstrije Heinz Fischer, ki je v čestitki napisal, da radio veliko prispeva k širjenju večjezičnosti v državi in je zato tudi »val prijateljstva«. Deset nekomercialnega in večjezičnega Radia Agora je tudi deset let trdega in pogumnega prizadevanja za uveljavljanje strpne dvo- in večjezičnosti. Pluralistična radijska ponudba za narodne skupnosti in manjšine sodi v evropskih državah k standardom demokracije.

Predsednik Agore, znani koroški slovenski založnik Lojze Wieser, je na praznovanju dejal: »Nekoč je bila dežela, kjer smo imeli samo uradni radio. Drugega ni bilo. Potem se je čisto brez hrupa zbralo nekaj ljudi, kakor se v takih zadevah ponavadi dogaja, in uspelo jim je, da so se tisti na uradnih mestih tega področja zamajali. Morali so dopustiti, da se je v pomladnem koncertu srak oglasila tudi lastovka. Tiho, milo. Ljudje so pristrigli ušesa. In čeprav je zvenelo brez vsakega rjovenja, so vendar vsi jasno slišali. Zven je napovedoval novo jutro. Lastovke so priletele, prišla bo pomlad, je zvenelo iz daljave in ljudje so pritegnili, saj je dajalo upanje in veselje.« Svobodni Radio Agora oddaja vsak dan med 18. uro zvečer in 6. uro zjutraj.

Slovenci v Italiji in Italijani v Sloveniji so z zanimanjem spremljali rimski sestanek zunanjih ministrov Slovenije in Italije Dimitrija Rupla in Franca Frattinija, saj je bil položaj slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji pomembna tema pogovorov. Slovenski zunanji minister je opozoril na premajhno financiranje ustanov slovenske manjšine s strani italijanske države. Prispevki so že več let enaki, težave slovenskih ustanov pa se zaradi pomanjkanja denarja povečujejo. Opozoril je na poskuse nekaterih politikov na državni in deželni ravni, da bi Slovence v Italiji razdelili na več kategorij in jih na primer v Videmski pokrajini uvrstili med »slovanska ljudstva«. Država in dežela sta sprejeli več zaščitnih zakonov, za katere uresničevanje ni nobenih ovir. Prav tako Slovenija ne pozna razlogov, zakaj predsednik uprave dežele Furlanije in Julijske Krajine še ni podpisal dekreta o vidni dvojezičnosti, ki določa, v katerih občinah morajo veljati dvojezični napisi. Italijanski zunanji minister Franco Frattini je povedal, da si italijanska država prizadeva za uveljavitev zaščitnih norm in napovedal resno obravnavo problemov ter izrazil zadovoljstvo z odnosom Slovenije do italijanske manjšine. Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Trsta Rudi Pavšič je po sestanku ministrov izrazil zadovoljstvo zaradi prizadevanj za utrjevanje sodelovanja med sosednjima državama, vendar si je po njegovem mnenju tega »težko zamišljati, če ne bodo primerno nastavljena in tudi rešena nekatera vitalna manjšinska vprašanja«.