Fotograf z alergijo (24)

Besedilo: Lea Peterlin
Kategorija: Prosti čas / ponedeljek, 22. september 2008 / 06:00

Spoznala sem ga poleti, za prvo kavo pa sem našla čas šele septembra. Fotografija je bila njegova strast. Nasmehnila sem se, ker takšnih in drugačnih fotografov poznam kar nekaj.

»Vem. Vsak, ki ima pet minut časa, je že fotograf. In ne, nisem ljubiteljski fotograf, živim od fotografije. Je pa res, da je samoukov in ljubiteljev veliko in profesionalcem, sploh tistim, ki delajo za revije in časopise, se zgodi, da jim tovrstna srenja odžira delo, ker so cenejši. No, o kvaliteti ne bi razpravljala,« mi je razložil že ob prvem kozarcu vina.

Stvar je tekla dokaj spontano. Družila sva se toliko, kolikor je pač čas dopuščal, pa že to je bil zame velik dosežek.

Največkrat je pil vino. Pravzaprav, če dobro pomislim, je vedno pil vino. Vedno je bil tudi v nekem hitrostnem krču, poln načrtov in imel je angleški smisel za humor. Sproščen in kar simpatičen tip. Brez problemov. Vsaj takšen je bil prvi vtis.

Potem se je nekega dne odpravljal na Bled, na dvodnevno fotografiranje. Posel pač. Da se ne bi vozil z Bleda nazaj v Ljubljano, sem mu ponudila posteljo. Sprejel je.

Vendar je stvar potekala čisto drugače, kot sem si zamislila. Pričakovala sem zabaven večer, celo kakšen poskus poljuba ali rahlo namigovanje na seks, doživela pa sem nekaj popolnoma drugega.

Najprej postelja ni bila dovolj mehka, potem ga je zmotilo perje v vzglavnikih, ker je alergičen nanj in 'tako ne bo šlo'. Ko sva našla pravi vzglavnik, je bil večerni televizijski program za en drek, nakar ga je zvila hrbtenica in sledila je noč jamranja, stokanja, pritajenih kletvic.

Kam se je skril humorni in zabavni tip, sem razmišljala ob jutranji kavi. Počasi sem dojela. V bistvu ga niti enkrat nisem videla, da bi kdaj pil sok. Vedno vino, če tega ni bilo, pivo. Najino večerno druženje ni nikoli trajalo več kot uro, dve, tokrat pa se je znašel v situaciji ena na ena in to brez alkohola. Rezultat: alergija na vse mogoče.

Spoznala sem njegovo trezno plat. Nergavega dečka, ujetega v moško telo.

Me prav zanima, kaj bi rekel, če bi imela vodno posteljo. Da ne more spati, ker ima občutek, da je na barki?

Kaj počne sedaj, ne vem.

Včasih ga srečam.

Še vedno je samski.

Družbo mu verjetno delajo antialergijski vzglavniki.

Upam, da so vsaj pisanih barv.