Pri obnovi stare hiše so Sknetovi poskušali čimbolj ohraniti njen nekdanji videz.

V Vogljah odprli turistično kmetijo

Na kmetiji Pri Sknet v Vogljah so se po končani obnovi tristo let stare hiše, v kateri je bila nekdaj gostilna, usmerili tudi v turizem.

Voglje – Na kmetiji Pr' Sknet v Vogljah so se zadnjih petdeset let ukvarjali predvsem z živinorejo in s poljedelstvom, odkar pa so prenovili svojo staro hišo, zgrajeno leta 1703, pa se ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom. »Stara hiša je kulturni spomenik, zato je bilo treba pri obnovi upoštevati navodila Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj. Oče Marjan jo je pod nadzorstvom konzervatorja Marjana Knifica začel obnavljati leta 1994, obnovo pa sva zaključila z ženo Brigito. Maja letos smo tako prejeli uporabno dovoljenje,« je pojasnil gospodar Boštjan Molj, nosilec dejavnosti turistične kmetije oziroma kmetije z nastanitvijo, edine tovrstne v občini Šenčur.

V stari hiši so Sknetovi živeli do leta 1981, nato je samevala in začela nezadržno propadati, je pojasnil njegov oče Marjan Molj. »V njej je bila približno dvesto let gostilna, vse do leta 1952. V tej hiši so se rodili mnogi pomembni možje v vasi, tudi veliko županov nekdanje občine Voglje. Mimo je včasih vodila tudi trgovska pot v Kamnik in tu so se ustavljali številni trgovci, da so prespali in spočili konje. Nekdanja gostilna Pr' Sknet je bila torej nekdaj pravo središče dogajanja v Vogljah. Prav to smo tudi želeli ohraniti. Skoraj ves denar za precej drago investicijo smo morali sami priskrbeti, saj nismo prejeli nobene pomoči od občine Šenčur, niti nismo zaprosili za evropska sredstva, edino na začetku obnove smo od ministrstva za kulturo pridobili približno 25 tisoč evrov pomoči. Drugega pa nič,« poudarja Marjan.

»Pri obnovi hiše smo tako zunanji videz, kot tudi pri notranjosti skušali ohraniti podobo stare hiše. V prvem nadstropju smo uredili pet tri- in dvoposteljnih sob ter apartma za šest oseb, v pritličju manjšo jedilnico za goste v nekdanji hiši in kamri, točilnico pa smo postavili v vežo, kjer je bila že tudi včasih. V pritličju imamo tudi kuhinjo, recepcijo in velik skupni prostor, ki pa ga moramo še opremiti za jedilnico. V prihodnjih letih nas čaka še ureditev mansardnega dela, kjer smo tudi pripravili vse potrebno za ureditev dodatnih sob,« je pojasnil mladi gospodar Boštjan. Na turistični kmetiji Pr' Sknet, ki je ocenjena s štirimi jabolki, delajo samo domači, ki so vsi po vrsti še zaposleni (razen Marjana). »Računamo, da bo turistična kmetija dobro zaživela in tedaj bi lahko sedanje službe zamenjali za delo v turizmu,« načrtuje Boštjan.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 14. november 2006 / 06:00

Zvesti izročilu

Folklorna skupina Karavanke deluje že štiri desetletja. Na jubilejnem koncertu v Tržiču je navdušila občinstvo.

Objavljeno na isti dan


Kronika / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Dva mrtva v požaru na Senici

Sp. Senica - Danes nekaj minut pred 7. uro zjutraj je bil Operativno komunikacijski center (OKC) Policijske uprave Ljubljana obveščen, da je prišlo do požara na stanovanjski hiši...

Prosti čas / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Kolosej De Luxe Kranj

Oktobra naj bi Kranj dobil nazaj prenovljeni kino, Kolosej De Luxe Kranj.

Gospodarstvo / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Nova javna razpisa za podeželje

Kmetijsko ministrstvo bo za razvoj nekmetijskih dejavnosti ter za ustanavljanje in razvoj mikro podjetij na podeželju namenilo 26 milijonov evrov.

Gospodarstvo / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Rastejo hitreje kot prejšnja leta

Tržiškega podjetja Pik As mnogi Gorenjci ne poznajo, toliko bolj pa poznajo njihovi franšizni trgovini Eurospin. Že drugič so nominirani za gorenjsko gazelo.

Nasveti / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Črni bezeg

Črni bezeg je grm ali manjše drevo, ki zraste tudi do 10 metrov visoko. Raste ob plotovih, ob robovih gozdov in posekah, živih mejah, posebej pa v bližini naselij.