Odgovor na odprto pismo županu občine Naklo

Žal mi je, da se s predsednikom športnega društva Cirilom Žontarjem pogovarjava preko časopisa Gorenjski glas. Kot občana občine, in tudi sicer se dobro poznava, bi se to lahko dogovorila na drugačen način. Predvsem pa mislim, da bi gospa Žontar, žena g. Žontarja, kot članica občinskega sveta Občine Naklo, lahko predlagala občinskemu svetu, da na eni izmed svojih sej obravnava problem nogometnega igrišča. Čudim se, da se je to pismo rodilo v tem predvolilnem času, saj nogometno igrišče ni problem državnozborskih volitev. Razumel bi, če bi se to dogajalo v času lokalnih volitev.

Dolžnost je, da odgovorim g. Žontarju na njegove trditve v odprtem pismu, ki je bilo objavljeno v torek, 2. septembra 2008, v Gorenjskem glasu. Res je občina leta 1996 pridobila zemljišče od Športnega društva Naklo v izmeri cca. 9500 m2 za potrebe izgradnje športnega igrišča in seveda tudi prizidka ob šoli. Vzrok, da je do te zamenjave prišlo, je bil finančni bankrot Športnega društva Naklo. V pogodbi med Občino Naklo in športnim društvom je zapisano, da občina Naklo da Športnemu društvu za zemljišče 50.000 DEM, v nadaljevanju pa skupaj z društvom išče drugo primernejšo lokacijo. V primeru, da je ne najde, je občina na osnovi cenitve zemljišča dolžna športnemu društvu plačati še preostalo vrednost zemljišča.

 

Rad bi povedal, da je bilo to zemljišče brez vsakih gradbenih, uporabnih, drugih dovoljenj za igranje nogometa. Imelo je odločbo o prepovedi igranja, imelo je kar nekaj plomb v zemljiški knjigi zaradi odškodnin in drugih neprijetnosti in seveda spori z najbližjimi sosedi so bili taki, da je tudi občina imela še kar nekaj težav, da smo se s sosedi poravnali in dosegli kompromis.

 

Vseskozi pa se občinska uprava in tudi jaz osebno zelo intenzivno ukvarjamo s pridobitvijo ustreznega zemljišča za postavitev novega nogometnega igrišča. Mi vemo, da je vzhodno od teh igrišč res zemljišče, ki je bilo v preteklosti spremenjeno iz kmetijskega v zemljišče za šport in rekreacijo, vendar pa lastnik tega zemljišča postavlja pogoje, katere občina ne more sprejeti. Da bi dali celoten enoletni proračun občine Naklo za nakup zemljišča, se verjetno s tem ne bi strinjalo veliko občanov. Našli smo rešitev za novo lokacijo, to je v Strahinju, ki je na zelo lepi lokaciji in je večina teh zemljišč že v lasti Oobčine Naklo. Oddaljenost od najbližje hiše pa je najmanj 100 metrov. Rad bi rekel tudi to, da gospod Žontar pozablja, da je tudi Strahinj občina Naklo in da s tem, če bi se preselili v Strahinj, bi to nogometno igrišče približali krajem Duplje in Podbrezje, seveda pa malenkost podaljšali krajanom Naklega. Tudi sedanja lokacija pri Merkurju ni tako idealna, saj je oddaljena od Naklega prav toliko, kot ta v Strahinju, in kar se tiče varnosti za otroke, je mnogo bolj nevarna pot kot pa cesta proti Strahinju. Tudi dostop do tega igrišča je zelo odprt, ceste so dobre, parkirišč je dovolj, avtobus je vozil v Strahinj že pred 30 leti, kaj šele sedaj, ko so ceste razširjene.

 

Športnemu društvu gre vse priznanje, da vzgaja kar precejšnje število otrok, vendar bi ga rad opozoril, da je med temi kar veliko otrok, ki niso iz naše občine, in zato nepošteno, da samo od občine Naklo zahtevajo dotacije in reševanje finančnih težav tega društva.

 

Da je Športno društvo Naklo leta 1972 izgubilo nogometno igrišče in v zameno ni dobilo drugega, je bila krivda takratnega vodstva Športnega društva. Če bi takrat vztrajali, bi dobili nogometno igrišče normalnih dimenzij z vsemi dovoljenji. Po nekih virih naj bi denar, ki je bil namenjen za poravnavo za to igrišče, dan Športnemu društvu, ki pa je bil potem prenesen za potrebe izgradnje igrišča v Šenčurju.

 

Na koncu bi rad izrazil, da tako pisanje ne pripomore k rešitvi problema. Sem pripravljen na pogovor, vendar bi rad opozoril, da živi v občini Naklo tudi veliko ljudi, ki verjetno želimo, da se poleg nogometnega igrišča gradijo še druge stvari.

 

Ivan Štular,

župan občine Naklo