Toča klestila tudi po gorenjskih sadovnjakih

Poletna neurja so močno prizadela nasade sadnega drevja v Sloveniji, toča je "oplazila" tudi nekatere gorenjske sadovnjake.

Kranj – Po podatkih Gospodarskega interesnega združenja Sadjarstvo Slovenije je v Sloveniji štiri tisoč hektarjev intenzivnih sadovnjakov, od tega je okoli tri tisoč hektarjev nasada jablan. Neurja so prizadela večino sadovnjakov, toči naj bi »ušla« le desetina jablanovih nasadov, od drugih pa naj bi bilo nepoškodovanih le kakšnih sto hektarjev. Po oceni sadjarjev naj bi bilo sadje poškodovano od 30 do 70 odstotkov. Država jim za izpad pridelka ne bo izplačala odškodnine, saj jim je ponudila možnost 40-odstotnega sofinanciranja zavarovalne premije. Pomagala pa jim bo tako, da jim bo prednostno izplačala subvencije in da bo jeseni v okviru ukrepov iz programa razvoja podeželja objavila poseben razpis za sadjarstvo.

Toča je »oplazila« tudi nekatere gorenjske intenzivne sadovnjake. Pri Pecarju na Spodnji Dobravi, kjer imajo pol hektarja velik nasad, so letos pričakovali petnajst ton pridelka jabolk, od teh naj bi jih dve tretjini prodali kot namizno sadje, druge pa naj bi predelali v sokove, žganje, likerje, sadni kis … Toča, ki je klestila 23. avgusta, jim je spremenila načrte. »Jabolka so povsem uničena, z zaščitnimi sredstvi smo jih rešili pred gnitjem, vsa bomo namenili za predelavo. Zaslužka ne bo, stroški so ostali,« je dejal gospodar Franci Šolar in ob tem poudaril, da se doslej niso odločili za zavarovanje pridelka pred točo ali za zaščito sadovnjaka z mrežami, tudi zato ne, ker imajo možnost, da ob ujmi poškodovano sadje predelajo v različne izdelke.

V največjem gorenjskem sadovnjaku, v nasadu Resje pri Podvinu, ki je v lasti kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce, so letos doslej ob vseh neurjih imeli srečo, toča jih ni oplazila, nekoliko težavnejša kot druga leta je bila le zaščita sadja pred škodljivci. Kot je dejala vodja sadovnjaka Tatjana Zupan, bo zaradi posledic toče v drugih delih Slovenije jeseni na trgu velika ponudba sadja, tudi slabše kakovosti. Cena sadja za predelavo bo nizka, cena namiznega sadja, ki je odvisna predvsem od velikih trgovcev, pa verjetno zaradi posledic neurja ne bo nič nižja in se bo gibala okrog enega evra za kilogram.

Na Jeralovi kmetiji v Podbrezjah, kjer imajo dva hektarja velik nasad, je toča padala kratek čas med neurjem sredi avgusta. Večje škode jim ni povzročila, saj imajo dve tretjini nasada zavarovanega z mrežo proti toči, na jabolkih iz nezavarovanega dela sadovnjaka pa je zaradi toče le kakšna pikica. »Letos je drugo leto, odkar smo v sadovnjak namestili mrežo proti toči. Če se bodo uresničile napovedi strokovnjakov, da bodo ujme v prihodnje zaradi klimatskih sprememb pogostejše, se bodo mreže izkazale za koristno naložbo,« je dejal gospodar Aleš.

Toča, ki je v neurju 2. avgusta zajela le ozek pas, je »oplazila« tudi sadjarsko Markutovo kmetijo v Čadovljah. »Katastrofe ni bilo, sadje zaradi tega ne gnije, ima pa kakšno lepotno napakico,« je dejal gospodar Janez in dodal, da bodo ob obnovi nasada razmislili tudi o zaščiti nasada z mrežami.

Zanimiva je zgodba sadjarja Jožeta Blaznika iz Zgornje Besnice, ki ima tri četrt hektarja intenzivnega nasada in še približno toliko visokodebelnega sadovnjaka. »Devetnajst let se že intenzivno ukvarjam s sadjarstvom, sedemnajst let ni bilo nobene omembe vredne toče, lani sem imel »totalko«, letos je le malo bolje. Toča je najprej padala sredi avgusta, a tedaj je bila bolj okrogle oblike in ni povzročila velike škode. V neurju 23. avgusta jo je bilo le malo več kot deset dni prej, a ker je bila diskaste oblike, je ranila sadno kožico in naredila veliko škode. Sadja prve kakovosti bo le od 35 do 40 odstotkov, nekaj bo uporabnega za predelavo, najbolj poškodovano bo zgnilo,« je dejal Jože in poudaril, da je letos, dokler ni bilo toče, kazalo na izjemno letino. Ob slabih izkušnjah z vremenom lani in letos se bo pozanimal o možnosti zavarovanja nasada.