Slavko Mežek pred maketami tipičnih slovenskih kozolcev. Razstava bo konec marca spet na ogled, tokrat na sejmu Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer je doslej gostovala že petkrat.

Jubilej gibanja za ohranitev kozolca

Sredi decembra je minilo četrt stoletja, odkar je bilo v vasi Rut nad Baško grapo leta 1996 na tamkajšnji krajevni praznik ustanovljeno civilno gibanje, ki si še danes prizadeva za ohranitev slovenskega kozolca, tega »spoznavnega znamenja Slovenije«, kot ga imenuje pobudnik gibanja Slavko Mežek iz Krope.

Cilj, h kateremu so v projektu usmerjeni v zadnjih štirih letih, je vpis kozolca na Unescov seznam kulturne dediščine; ne le slovenskega, ampak tudi kozolcev iz sosednjih, avstrijskih in italijanskih pokrajin.

Kropa – A zgodba, pravi Mežek, se je začela že tri leta prej, s knjigo Slovenski kozolec, delom priznanega fotografa Jaka Čopa in etnologa dr. Toneta Cevca, in že kmalu za tem s prvo maketo kozolca, ki jo je za natečaj Turistične zveze Slovenije – ta je iskala kvaliteten in avtentičen spominek – izdelal bosanski arhitekt slovenskega rodu Boran Hrelja.

Kasneje je Hrelja iz knjige v makete »prevedel« in v obliki izdelal vse glavne tipe v knjigi predstavljenih kozolcev. Skupaj jih je v zbirki, ki je v petindvajsetih letih kot razstava prepotovala velik del sveta, zdaj že 21, predstavljajo pa glavne tipe kozolcev iz vseh slovenskih pokrajin. Med njimi je tudi edini, ki ima status kulturnega spomenika državnega pomena in v originalu stoji v Bistrici pri Šentrupertu. Kot poudarja dr. Tone Cevc, modeli odkrivajo tipološko bogastvo slovenskega kozolca. Napravljeni so v različnih merilih, od 1 : 50 do 1 : 125.

Projekt je domicil dobil v ustanovi Kultura-natura, ki jo vodi Slavko Mežek, zadovoljen, da je razstava Slovenski kozolec doslej že skoraj 140-krat navdušila ljubitelje slovenskega ljudskega stavbarstva v Sloveniji in tujini, tudi v ZDA. »V okviru gibanja, ki sta ga spodbudili knjiga in razstava, je bilo doslej skozi različne pobude obnovljenih ali rešenih več kot dvesto objektov. Med njimi tudi tisti v Rutu, ki ga je gibanje odkupilo od dedičev nekdanjih lastnikov. V projektu je doslej sodelovalo že blizu šestdeset občin in več kot osemsto lastnikov skrbno ohranjenih objektov, ob tem pa še mnogo zanesenjakov in strokovnjakov, zgodba pa je tudi medijsko odmevna.«

Cilj, h kateremu so v projektu usmerjeni v zadnjih štirih letih, pa je vpis kozolca na Unescov seznam kulturne dediščine; ne le slovenskega, ampak tudi kozolcev iz sosednjih, avstrijskih in italijanskih pokrajin, še poudarja Slavko Mežek.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / petek, 20. april 2018 / 09:16

Čarobne barve in zvoki skrivnostne narave

Galerija Prešernovih nagrajencev in Galerija Prešernove hiše sta včeraj zvečer zasijali v mnogoterih barvah likovnih del akademskega slikarja Franca Novinca. Z barvo v srce stvari je naslov razstave o...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 8. marec 2021 / 16:46

Nov svet spajanja

Danijel Galjot je spisal knjižico oziroma priročnik, v katerem ljudem predstavi džin, njegovo spajanje z jedmi in tudi nekatere recepte za »gin twiste«, kot on poimenuje vse mešane pijače z džinom, ki...

Kamnik / ponedeljek, 8. marec 2021 / 16:37

Ideja o letnem sankališču razburja Kamničane

Nekatere občane je močno razburila domnevna namera družbe Velika planina, ki naj bi na planini postavila poletno sankališče in jeklenico za spust, t. i. zipline. Turistom moramo ponuditi aktivnosti, p...

Železniki / ponedeljek, 8. marec 2021 / 16:37

Nove učilnice v mansardi

Občina Železniki se poteguje za državna sredstva, s pomočjo katerih želi v Osnovni šoli Železniki urediti dodatne učilnice in tako omiliti prostorsko stisko. Razpis za izvajalca del že poteka.

Zanimivosti / ponedeljek, 8. marec 2021 / 16:27

Pokal Vitranc dobrodelen

Jubilejni Pokal Vitranc bo minil brez gledalcev na prizorišču, z navijanjem pa boste lahko pomagali športnikom, ki so se znašli v stiski.

GG Plus / ponedeljek, 8. marec 2021 / 16:24

Franc Hribar, prvi redni profesor za patologijo

V Lipljah pri Kamniku se je 4. marca 1895 rodil patolog Franc Hribar. Bil je prvi redni profesor za patologijo v Sloveniji. Patologijo je v Sloveniji uveljavil kot osnovo klinične medicine in zanjo...