Sto let Aklarjeve Pavle

Šestega januarja letos je Pavla Tičar, rojena Zadnikar, po domače Aklarjeva Pavla, iz Potoč pri Preddvoru praznovala stoti rojstni dan.

Prav na rojstni dan so slavljenko obiskale tudi predsednica preddvorskega društva upokojencev Marija Velikanje, predsednica ŽPZ Josipine Turnograjske Anica Celar Gorza, poverjenica za naselje Potoče Cirila Grilc, soseda in nekdanja sopevka Rozika Roblek, ob tako visoki obletnici rojstva pa se je oglasil in Tičarjevi voščil tudi župan Rok Roblek. Dan pred rojstnim dnem so ji vaščani prinesli darilo in postavili visok mlaj. Pred hišo stoji še velik plakat z njeno fotografijo. Verjetno bi bilo samo praznovanje precej živahnejše in bi trajalo dalj časa, če bi nam epidemija ne krojila življenj.

Pavla Tičar je ena tistih, ki je stoti rojstni dan dočakala z nasmehom, lotila se je celo peke – brez potice na mizi pač ne gre. Je čila in energična. In da bi tako ostalo, so ji zaželeli prisotni, zazvenela pa je tudi pesem Vse najboljše.

Rodila se je 6. januarja 1922 v Novi vasi pri Oreharju. Ko jo povprašamo, ali se je rodila v družini s 14 otroki, se nasmehne, da je bil še kakšen več, vendar je tudi kdo umrl. So bili pač takšni časi, doda. Bila je dvojčica z bratom Vencljem, ki pa je že pokojen. Ni dočakal šestdesetega rojstnega dne, pove. »Ker sem bila pri starejših otrocih, sem šla služit pri 14 letih,« nadaljuje. »Za dve leti na grad Turn, potem pa s 16 leti, leta 1938, k Dolencu, v Penzion Slanc.« Tam je ostala šest let. Iz pogovora razberemo, da je delala v strežbi in da je bil Slanc v tistih časih zelo obiskano letovišče. Manj je bilo gostov le pozimi. Bil pa je tam, kjer je grad Hrib. Tu je spoznala tudi svojega soproga Naceta. Nasmehne se, da je delal na preddvorski žagi in se je vedno vozil mimo, ko je šel v Potoče. Poročila sta se leta 1944. Ona je bila stara 22 let, on je bil devet let starejši od nje.

Po poroki sta se zakonca Tičar preselila na moževo kmetijo v Potoče. »Mož je delal na Dolenčevi žagi, jaz pa na kmetiji. Bilo je veliko dela. Zgradila sva tudi novo hišo,« pripoveduje. Spominja se, kako so takrat delali »vse na roke«, saj strojne pomoči še niso poznali.

V zakonu so se jima rodile tri hčerke: Darinka, Slavka in Tončka. Sedaj je kar lepo število let vdova, je pa tudi soprog doživel visoko starost: umrl je star 92 let. Ena od hčera (Darinka) ima podjetje, kjer se je Pavla zaposlila, bila v njem sedem let in tam dočakala tudi upokojitev. Živi pa v hiši skupaj s hčerko Slavko, ki ji veliko pomaga. »Ona živi zgoraj. Skuham že, pospravi pa potem Slavka,« se pošali.

Tako danes v Potočah slavljenka živi že 77 let.

Pavla Tičar je bila aktivna tudi v Društvu upokojencev (DU) Preddvor, bila članica upravnega odbora DU ter tudi poverjenica za Potoče. Pri domačih »josipinkah« je pela skoraj dvajset let, praktično od ustanovitve zbora. »Bila je dobra pevka in tudi izredno dobra prijateljica, vedno dobre volje in nasmejana,« pa pove predsednica ŽPZ Josipine Turnograjske Anica Celar Gorza.