Še krompir jo je skupil

V nedavni toči, ki je prizadela številne kmetije, med drugim Kovačevo v Voklem, so jo najbolj skupile vrtnine. Zanimivo: tudi krompir, pokrit z zemljo, je ni odnesel brez poškodb.

Voklo – Ko so gorenjski kmetje že zadovoljno in niti malo privoščljivo ugotavljali, kako so jih neurja letos k sreči zaobšla, se jim je »zgodil« 23. avgust. »Petnajst minut je padala kot oreh debela toča, v štiristo do petsto metrov širokem pasu je bila uničevalna,« je dogajanje tistega sobotnega popoldneva v Voklem opisal Aleksander Vehovec, gospodar na Kovačevi kmetiji, ki je močno občutila posledice neurja. Na kmetiji so lani dali iz hleva še zadnjih dvanajst odraslih govedi, prenehali oddajati mleko in se usmerili le v poljedelstvo in vrtnarstvo. Pridelujejo zgodnji in pozni krompir ter vrtnine – zelje, kitajsko zelje, ohrovt, solato, radič, por …

Toča je največ škode povzročila prav na vrtninah, predvidenih za jesensko spravilo, za skladiščenje v hladilnicah in zimsko prodajo. »Solatno zelje, posajeno v začetku julija na 1,3 hektarja veliki njivi, je bilo na stopnji oblikovanja glavic in bi ga pospravili okrog 1. novembra. Toča ga je tako poškodovala, da za zdaj še ne vemo, kaj bomo ukrenili. Če je »srčka« glavice razbita, je konec in ni pričakovati, da se bo obraslo,« je dejal Aleksander in poudaril: »Tržnega pridelka bo zanesljivo od 60 do 70 odstotkov manj. Trgovci so pripravljeni kupiti le lepe glave, brez kakršnihkoli vidnih udarcev toče.«

In kaj se je v neurju s točo zgodilo z drugimi vrtninami? Dva tisoč petsto sadik bučk je popolnoma uničenih in se ne bodo obrasle. Pri endiviji, ki jo pridelujejo na 30 arih, bo od 20 do 30 odstotkov izpada pridelka. Kitajsko zelje, ki velja za zelo občutljivo rastlino, je uničeno. Usoda radiča štrucarja – imajo ga pol hektarja - bo odvisna predvsem od tega, ali bo jesen lepa ali grda. Pri poru, ki ga pridelujejo na enem hektarju in s katerim so pri trgovcih dobro poznani, za zdaj še ne morejo oceniti, koliko bo pridelka, vedo pa že, da kot dvoletnica ne bo prezimil in da ga bodo jeseni zmulčali. Celo krompir, ki ga sicer pridelujejo na osmih hektarji, jo je skupil. »Nekatere sorte imajo gomolje tik pod površjem. Toča jih je najprej razgalila, nato pa še obtolkla,« je pojasnil Aleksander in dodal, da je toča strgala tudi tri mesece staro folijo na rastlinjaku za vzgojo sadik in da je ob neurju voda pritekla tudi v kletne prostore in v garažo.

Ko Aleksandra vprašamo, kolikšna naj bi bila skupna škoda, pove, da jo je glede na negotovost pri nadaljnji pridelavi in cenovna tržna nihanja težko oceniti, nekaj pa dobro ve: »Dohodka bo manj in bo »štart« v novo sezono težji, dela pa bo bistveno več. Če je bilo lepo zelje, smo ga v enem dnevu pripravili za prodajo tudi dvanajst ton, od toče poškodovanega smo ga komaj tri tone.« Pridelka tako kot na večini gorenjskih kmetij niso zavarovali pred točo in drugimi ujmami, zdaj pa se bodo pozanimali, ali bi se jim to splačalo: kolikšna bi bila premija in koliko zavarovalnina v primeru izpada pridelka.

Podobno zgodbo, kot je Kovačeva, bi lahko napisali še na marsikateri gorenjski kmetiji, tudi v Voklem, kjer se s tržno pridelavo vrtnin ukvarjajo na petih kmetijah.