Male zgodbe o novih časih

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 3. september 2008 / 06:00

V Prešernovem gledališču so predstavili program nove gledališke sezone. Štiri domače premiere in predstave tako za zahtevnejše gledalce kot za okus širšega občinstva.

Po počitniškem zatišju se v ponedeljek z začetkom vpisa abonmajev v Prešernovem gledališču začenja nova gledališka sezona. Za igralski ansambel se je ta sicer že začela, saj je ta čas sredi vaj za prvo letošnjo premiero, Ibsenovo klasično dramo Hedda Gabler, ki jo režira Eduard Miler, in bo na sporedu konec meseca. Ob tem, da je to že njegova sedma režija v zadnjem desetletju v Kranju, je treba dodati, da je prav Miler eden od treh režiserjev (še Vito Taufer in Mateja Koležnik), ki so v zadnjem času Prešernovem gledališču prinesli največ nagrad in priznanj. Nazadnje je bila letos junija, na 5. festivalu komornega gledališča SKUP na Ptuju nagrajena drama Gospodična Julija. Nagrado satir je za režijo prejela Mateja Koležnik, prav tako pa je bila s satirom nagrajena predstava v celoti.

Letošnji gledališki abonma sicer prinaša devet predstav, od tega štiri v produkciji oziroma koprodukciji Prešernovega gledališča pet pa je gostujočih. »Vsa leta se trudimo postaviti ob bok večjim gledališčem, hkrati pa dokazati tistim, ki jih gledališče manj zanima, da smo še kako vredni njihove pozornosti,« je povedal direktor Borut Veselko in dodal: »Gledališče je mogoče konservativen prostor, ampak smo v njem zagotovo ustvarjalci svobodne misli …« »… in subverzivnih predstav,« je na predstavitvi programa nove sezone nadaljevala umetniškega oddelka Marinka Poštrak. Namesto petih ali celo šestih premier, kot je bila to navada v preteklih sezonah, so tokrat pripravili štiri domače uprizoritve, ki so nekakšen preplet nekoliko komercialnejšega žanra z zahtevnejšimi predstavami, v celoti pa v Prešernovem gledališču tudi v novi sezoni s predstavami vztrajajo pri »nastavljanju ogledala« sodobni družbi, naj bo to skozi besedila sodobnih avtorjev ali pa gledaliških klasikov.

V sodelovanju z Delavnico Musike smo tik pred poletjem v Radovljici in Prešernovem gledališču že videli uspešni premieri in nekaj ponovitev znanega muzikala Moje pesmi, moje sanje. Izjemno obsežna, finančno in organizacijsko zahtevna produkcija obeta veliko zanimanje gledalcev, saj predstavo odlikuje odlična režija Matjaža Pograjca in širok nabor znanih igralcev in tudi sicer velika odrska zasedba. Sledita predstavi, ki nastavljata ogledalo družbi, hkrati pa skozi usode posameznika gojita zelo individualen pogled na svet. Ob drami Heda Grabler, ki obravnava probleme ženske emancipacije na začetku prejšnjega stoletja, in ob kateri spoznamo, da se v malomeščanskem smislu na tem področju do danes ni kaj dosti spremenilo, je tu drama Avtocestni nadvoz ali Zgodba o zlati ribici estonskega avtorja Jaana Tätteja. Gre za sodobno dramo, ki je bila v zadnjih letih uprizorjena po številnih zahodnoevropskih državah in govori o krutostih liberalnega kapitalizma, o tem kako denar vpliva na življenje in posega tudi v najbolj iskrene medčloveške odnose, kot je recimo ljubezen. »Besedilo, ki diha z in ga bo režirala Andreja Kovač, zagotovo ena najbolj obetavnih režiserk mlajše generacije,« razmišlja Poštrakova in nadaljuje s četrto domačo premiero, predvideno za februar.

V Prešernovem gledališču nadaljujejo s serijo Blazno resno o …, po zadetih in slavnih prihajajo še Blazno resno o seksu. Krstna uprizoritev, tokrat bo to družinska komedija, bo znova zaupana uveljavljenemu tandemu, Desi Muck in Katji Pegan. Redni abonma dopolnjuje še gostujoča predstava Bog masakra v izvedbi Drame SNG Ljubljana, super resnemu abonmaju sta dodani še predstavi Mobilec (MGL) in Smeti na luni (Mestno gledališče Ptuj), slednja po besedilu zadnjega Grumovega nagrajenca Rokgreja. V super veseli abonma dodajajo projekt Greva se Ježka, s katerim se predstavlja domača igralka Vesna Pernarčič in komedija Andreja Rozmana Roze Najemnina – We are the Nation on the Best Location.

Kot je povedal Veselko, tudi letos ostajajo pri devetih razpisanih abonmajih, ki jih bodo poskušali čimbolj zapolniti. »Če bo potrebno, pa sem bom z velikim veseljem spopadel tudi s »težavo« desetega abonmaja.« Abonma je tudi letos vznemirljiv in kvaliteten, zagotovo pa vreden naporov zadnjih osmih let, ko je sedanja ekipa Prešernovo gledališče dvignila ob bok najboljšim v državi. In če je bila tokratna novinarska konferenca zaradi obnove nekaterih obgledaliških prostorov kar v tako imenovani obrekovalnici, to še ne pomeni, da se je obrekovalo. A če se je, je bilo vse povedano še kako resnično.