Brez soglasja o mostu

Marjana Ahačič je v Deželnih novicah, prilogi Gorenjskega glasa, 14. avgusta 2008 objavila članek Brez soglasja o mostu.

S tem v zvezi želim o Koruznem mostu v Kropi podati naslednje pojasnilo, mnenje.

 

Po lanski vodni ujmi v Kropi (18. septembra 2007) je bilo podano spomeniškovarstveno stališče (Delo, 27. septembra 2007), da ni nobenih zavodskih zahtev za ohranitev starega betonskega Koruznega mostu in se ta lahko poruši. Tako bi bilo v Kropi odstranjeno potencialno nevarno poplavno mesto ob morebitni prihodnji visoki hudourni vodi.

 

S strani spomeniškovarstvenega zavoda torej ni bilo in ni nobenih ovir za odstranitev starega betonskega Koruznega mostu v Kropi, ki je bil zgrajen po letu 1920.

 

Odprto pa ostaja vprašanje, kje in kakšen naj bo nov nadomestni most. Most mora omogočiti dovoz do sedmih hiš, ne da bi bila zaradi njega okrnjena kulturna dediščina Krope, predvsem pa naj zagotovi trajno protipoplavno varnost naselja.

 

S strani projektanta smo na zavod prejeli štiri idejne variante mostu, vse na lokaciji sedanjega betonskega mostu. Med variantami ni bistvenih razlik. Zgornji nivoji na načrtovanih mostovih so med 510,00 m do 510,57 m. Nivo starega mostu je 510,44 m.

 

Tako je le en novi most za 13 cm višji od sedanjega betonskega mostu.

 

Večja vodna pretočnost pod novim mostom je v vseh štirih variantah načrtovana s porušitvijo starega kamnitega jezu pod njim.

 

Stari kamniti jez, ki so ga v preteklosti zgradili Kroparji za umiritev strmega hudournega vodotoka, jez, ki ga niso mogle podreti niti stoletne poplavne vode Kroparice, naj bi torej sedaj načrtno porušili. Jez je vrisan v katastrski mapi iz leta 1826.

 

Na zavodu menimo, da naj se ohrani ta stari kamniti jez, ki je dediščina preteklosti, hkrati pa naj se na osnovi sodobnega znanja ter novih gradbenih tehnologij zgradi nov most z bistveno večjo vodno pretočnostjo, kot jo ima sedanji betonski most.

 

Če pa na sedanji lokaciji Koruznega mostu ni mogoče skonstruirati in zgraditi novega mostu z bistveno večjim vodnim pretokom (npr. z višjim in daljšim lokom na dvignjenih brežinah in z daljšo dovozno klančino ter z večjo širino zavojev), tako da bi pri tem ohranili tudi star kamniti jez, potem naj se prouči možnost postavitve novega mostu nižje, dolvodno pod kamnitim jezom.

 

Dvižni most na lokaciji starega mostu je bil omenjen le kot možna varianta, če ne bi bilo nobene druge možne lokacije za postavitev novega mostu.

 

Seveda je za postavitev novega mostu potrebnih več domišljenih idejnih variant, na osnovi katerih bi bilo mogoče izbrati najboljšo in najbolj varno protipoplavno lokacijo novega Koruznega mostu v Kropi. Novi most naj bo boljši, lepši, bolj varen od starega.

 

Vsaka generacija naj k stari, ohranjeni kulturni dediščini Krope doda nove sodobne vrednote.

 

Vladimir Knific,

konservator, ZVKDS, OE Kranj