Otroška peresa

Otroštvo moje mami

Spraševala sem mami o njenem otroštvu. V njeni družini so bili štirje otroci. Najstarejša je bila moja mami, za njo se je rodil brat, ki je pri porodu umrl, potem se je rodila moja teta Alenka, nato Tone in Bojan. Živeli so v hiši na podeželju. Imeli so dve hiši. Eno je podrlo močno deževje in potem so živeli v stanovanju toliko časa, da si niso zgradili nove hiše. Ko je bila mami stara šest let, ji je umrl ati. Takrat je bila moja babica noseča s stricem Bojanom, ki se je rodil nekaj mesecev za tem. Ko je bil njen ati še živ, jih je s kombijem peljal čez Vršič. To je mamičin najljubši spomin iz otroških let.

Odrasle ženske so bile včasih oblečene v dolga krila in predpasnike, otroci hlače in jopico, punce včasih tudi v krilo. Mami je v družini imela tudi naloge. Pospravljala je in pomagala pri gospodinjskih delih. Ko je bila stara sedem let, je začela hoditi v šolo v Dražgošah, kasneje pa v Železnike.

Mami je bila priden otrok. Ko pa so šli nekoč plavat v Bohinj, je skozi avtomobilsko okno vrgla čevlje. Mama jo je okregala in morali so ustaviti avto, da je pobrala čevlje. Starši so jo imeli radi in so se z njo igrali. Poleti so šli tudi na počitnice v Fieso in Strunjan. Otroci so se v prostem času igrali razne otroške igre.

Otroštvo moje mami se razlikuje od mojega. Mislim, da bi meni tako življenje, kot ga je imela moja mami, koristilo, ker preveč gledam televizijo.

Anja Tolar, 5. razred, PŠ Dražgoše

Kako bi bilo, če bi čez noč izginili vsi prometni znaki

Nekoč so čez noč izginili vsi prometni znaki. Zjutraj je bil promet čisto nor. Vozniki so vozili čisto drugače, kot bi morali. Veliko je bilo povoženih ljudi. Traktorji so vozili po avtocesti, kolesarji pa so hoteli biti glavni in so izsiljevali prednost na stranskih cestah. Veliko avtomobilov in drugih vozil je bilo udeleženih v prometnih nesrečah. Povem vam, promet je bil čisto nor. Ja, to ni dobro. Je že bolje, da so prometni znaki.

Ema Bešter, 2. razred, PŠ Besnica