Največ 45 apartmajev

V Martuljku bo največ 20 enostanovanjskih in 25 dvostanovanjskih apartmajev.

Gozd Martuljek – Hotel Špik v Gozdu Martuljku že vse poletje obnavljajo. Nekdanji kamp Špik pa je to sezono zapuščen, saj postopki investitorju še ne omogočajo začetka gradnje apartmajskega naselja. Kranjskogorski občinski svet je sicer na zadnji seji potrdili takšen predlog pogojev za gradnjo nastanitvenih objektov, kakršnega je po usklajevanjih z investitorjem, podjetjem Hit Alpinea, predlagala krajevna skupnost Rute Gozd Martuljek in Srednji vrh: občinski prostorski akti naj na območju kampa Špik dovolijo gradnjo skupaj 45 objektov, in sicer 25 manjših, s tlorisom do 50 kvadratnih metrov oziroma z do 75 metri bivalne površine v pritličju in mansardi, ter 20 tako imenovanih apartmajskih dvojčkov s skupaj do 75 metrov zazidalne oziroma 140 kvadratnih metrov bivalne površine. Prostorski dokument naj bi dovoljeval maksimalno sedem metrov visoke objekte brez kleti, s pritlično etažo in mansardo, vsak bungalov, ki bo moral biti zgrajen v predpisanem alpskem stilu, pa bo lahko imel le štiri ležišča. Da bi preprečili kasnejšo razprodajo bungalovov, bo občina kot dodatno varovalko v dokument vključila tudi določilo, da se gradbena parcela za celotno apartmajsko naselje ne sme deliti na manjše dele.

Domačini opozarjajo, da mora biti investicija skrbno premišljena in ne predimenzionirana. »Anketa je pokazala, da domačini ne verjamejo v predlagani projekt, pa tudi sam zagovarjam uresničevanje ciljev, ki so zapisni v strategiji razvoja občine: naj se kamp v Martuljku ohrani ter prenovi in oživi vaški trg,« meni občinski svetnik Robert Plavčak. Predsednik KS Rute Gozd Martuljek Srednji vrh Alojz Hlebanja pa je pojasnil, da so bili krajani sprva navdušeni nad projektom, kakršnega jim je lani predstavil investitor, nasprotujejo pa investiciji, ki bi bila mnogo preobsežna za občutljivo vaško okolje. »Veseli smo prenove hotela Špik, ki bo velik korak naprej pri razvoju kraja. Opozarjamo pa tudi, da bi se ob polni zasedenosti hotelskih in apartmajskih kapacitet za več kot 50 odstotkov povečalo število prebivalcev in da že tako slaba komunalna infrastruktura nikakor ne bi prenesla tako velikih dodatnih obremenitev,« je še opozoril Hlebanja.