Država bi lahko naredila več

Premoženje so vsaj začasno izgubila tudi gorenjska podjetja, ki se zanašajo nase in manj na pomoč države.

Kranj – Skoraj dva meseca je že od sprejetja sporne uredbe srbske vlade o »zaščiti premoženja po razpadu SFRJ« oziroma nacionalizaciji premoženja slovenskih, hrvaških in bosanskih podjetij v Srbiji, pa vendar privatizacijska uredba še vedno razburja vodilne v številnih, tudi gorenjskih podjetjih. Kako tudi ne, saj so čez noč (vsaj zaenkrat) izgubili veliko premoženja. Za ilustracijo: Iskra ima v Beogradu poslovno stavbo v vrednosti 15 milijonov evrov!

»Seznama oškodovanih gorenjskih podjetij nimamo,« so nam zagotovili na Območni zbornici za Gorenjsko Kranj (enota Gospodarske zbornice Slovenije), ki jo vodi Jadranka Švarc. V GZS sicer menijo, da uredba škodi dobremu gospodarskemu sodelovanju med državama, njeno izvajanje pa bo nekaterim slovenskim podjetjem povzročilo nepopravljivo škodo. »Dejstvo je, da bo uredba posledično negativno vplivala tudi na siceršnje gospodarsko sodelovanje med državama, obseg investicijske dejavnosti podjetij, na obrestne mere …,« sporočajo v zbornici. Srbija je deseti največji izvozni trg za slovensko blago in zelo atraktivna za investicije. Lani je skupna blagovna menjava presegla milijardo evrov.

Med gorenjskimi podjetji naj bi (del) premoženje v Srbiji izgubili Agromehanika Kranj in Gorenjska predilnica Škofja Loka, kjer sogovornikov zaradi kolektivnih dopustov nismo dobili. V Alpini Žiri pa nam je predsednik uprave Matjaž Lenassi povedal: »Naše trgovine v Srbiji niso pod vprašajem. Tri smo že vpisali kot našo lastnino, ena bo do konca tega leta. Problema smo se lotili dovolj zgodaj, zato težav z uredbo nimamo.« Lenassi sicer meni, da je lastnina svetinja, ki je nobena država ne more kar tako vzeti, vprašanje pa je, zakaj je Srbija sploh sprejela takšno uredbo.

Tržiški Peko ima v Srbiji 28 lokalov, od kateri jih večino še vedno niso dobili v uporabo in posest. »Ni krivda le na naši strani, saj postopki tečejo zelo počasi in vse od leta 2001, ko sem nastopila funkcijo predsednice uprave. Prej se s tem ni ukvarjal nihče,« pravi Marta Gorjup Brejc. Težko ocenjuje primernost uredbe, pa vendar se Peko strinja z odvetniki, ki trdijo, da je uredba protiustavna. »Srbija je bila, je in bo naš pomemben trg, zato bi radi videli, da bo zadeva hitro rešena,« upa predsednica uprave in na vprašanje, ali je Slovenija storila dovolj za zaščito domačega gospodarstva v Srbiji povedala le: »Država nima niti polnega seznama objektov, ki so zajeti v uredbi, kar pomeni, da bi lahko naredili več …«