Naložbe v banke so temeljni posel Save

V desetletju od 1997 do 2007 se je kranjska Sava preobrazila iz gumarskega koncerna v upravljavsko finančni holding, ki bo s svojimi naložbami v Gorenjsko banko in Abanko po njuni združitvi krepko posegla na slovenski bančni trg. Pogovor z Janezom Bohoričem, predsednikom uprave Save, d. d.

Leto 2007 je bilo prvo leto nove strategije Poslovne skupine Sava. V ospredje ste postavili kot cilj rast premoženja. V desetletju preobrazbe od leta 1997, ko se je PS Sava preobrazila iz gumarskega koncerna v upravljavsko finančni holding, so bile v ospredju rast poslovanja, prestrukturiranje, konkurenčnost, dobičkonosnost. Zakaj ta sprememba?

»Rast premoženja vsebuje vse to, kar so bili prej naši parcialni cilji. V bistvu smo hoteli sintetično izraziti dejstvo, da ostajamo na začrtani poti rasti in višje donosnosti. Vsak poslovni sistem želi kakovostno rast, to pa pomeni, da je podjetje toliko dobičkonosno, da zadovolji pričakovanje svojih deležnikov – delničarjev, zaposlenih, svojih partnerjev in okolja, ter da ostane še nekaj za razvoj.«

Strateški cilj nove strategije iz leta 2006 je bil v letu 2011 doseči 945 milijonov evrov premoženja. Z lansko 41-odstotno rastjo vrednosti bilančne vsote ste dosegli 952 milijonov evrov. Boste cilje popravili?

»Premoženje, ki ga računovodsko predstavlja bilančna vsota sredstev, se lahko vrednoti na različne načine. To, kar mi razumemo pod premoženjem v poročevalskem smislu, je ocenjeno premoženje, ki ga odraža knjigovodska vrednost, medtem ko se tržna vrednost sredstev, zlasti finančnih naložb, odraža preko tržne vrednosti delnice na borzi. Kako zelo je rasla borzna vrednost Savine delnice, je znano, tako zelo, da je bila vrednost Save že več kot milijardo evrov, pri knjigovodski vrednosti pa ni tako.«

Ob za 11 odstotkov višjih prihodkih od prodaje ste dobiček iz poslovanja lani skoraj natanko podvojili. Kaj je bilo odločilno?

»Prihodek je rezultat prodanih količin in cen. Nesorazmerna rast dobička pomeni, da smo kvalitetno prodajali: po višjih cenah za enake izdelke in napravili kvalitetne premike v strukturi izdelkov v smislu večje prodaje izdelkov z večjo dodano vrednostjo. Za višji dobiček je seveda pomembno tudi gibanje stroškov. Pomembni so tudi finančni prihodki iz finančnih transakcij, kjer običajno ni večjih stroškov. Dobiček ustvarjamo iz dveh virov: iz našega realnega sektorja (gumarstva, turizma, nepremičninske dejavnosti, energetike in drugih dejavnosti), torej tam, kjer proizvajamo izdelke ali storitve. Drug vir so naše naložbe, na primer v banke, Merkur, kjer pa dobimo naš delež finančnih prihodkov v obliki dividend ali pripisanega deleža dobička. Najbolj zaželen je dobiček iz dividend, saj ni obdavčen (obdavčen je že pri izplačevalcu) in ga spremlja tudi denar, medtem ko pripisanemu dobičku naši financarji malo v šali, malo zares, pravijo narisan dež. Dividend je bilo zlasti iz bank lani več, kot smo načrtovali.«

V primerjavi z letom 2006 ste lani plačali le dobro tretjino davkov. Vas je država res tako razbremenila?

»Žal ne. Obstaja namreč precejšnja razlika med davčno in poslovno bilanco. Ta država različne dobičke zelo različno obdavčuje in že sem omenil, da na primer prejete dividende, ki so bile lani pomemben dobiček, pri nas niso obdavčene. Naša navidezna manjša obdavčitev torej izhaja iz ugodne strukture dobička.«

Polovica leta 2008 je za nami. Kako je poslovala PS Sava v tem času?

»Ker moramo spoštovati borzna pravila, podrobneje o poslovanju pred javno objavo podatkov, ki bo 22. avgusta, ne morem govoriti. Sava tradicionalno posluje tako, da pričakovanja naših delničarjev, zaposlenih, naših partnerjev in okolja vedno dosegamo ali presegamo. Tako bo tudi letos. Seveda se situacija v različnih dejavnostih spreminja, vendar smo tako velik sistem, tako diverzificiran, da se še ni zgodilo, da kot celota ne bi uresničili postavljenih ciljev. Znotraj dejavnosti so nihanja, odvisno od tega, kaj se dogaja v okolju. Tudi na osnovi letošnjih polletnih rezultatov smo prepričani, da bomo dosegli načrtovane letne rezultate, morda jih celo presegli.«

Na slovenski borzi je letos prišlo do velikih premikov. Medvedji trend ni prizanesel tudi vaši delnici, čeprav se njena vrednost vztrajno popravlja. Konec lanskega leta je bila vrednost Savine delnice 603 evre, včeraj 437 evrov. Vaš komentar?

»To ni le slovenska specifika. Finančna kriza, ki se je začela v Ameriki, se je naselila po vsem svetu. Veseli nas, da se je naša delnica znižala mnogo manj kot slovenski borzni indeks, kjer imamo ponder okrog 10 odstotkov. Zelo pomembno je tudi, kar ste sami opazili: v zadnjih dneh ceni delnic Krke in Save konstantno rasteta, kar si razlagam kot izraz zaupanja, ki je poleg ekonomskih kazalcev na borzi zelo pomemben dejavnik.«

Lani ste na kapitalski trg vložili 143 milijonov evrov. Povečali ste lastniški delež v Gorenjski banki na 45,9 odstotka in za čez 100 milijonov evrov pridobili 23,8-odstotni delež v, kot poudarjate v poročilu, komplementarni Abanki. Že tedaj ste najavili združevanje teh dveh bank. Kaj se dogaja v tej smeri? Kdaj?

»Res je, da so naložbe v obe omenjeni banki postale »core business«, torej temeljni posel Save in njenih naložb. To sta dve od najboljših slovenskih bank, ki se po svojih značilnostih zelo dopolnjujeta. Gorenjska banka je kapitalsko močnejša, Abanka je tržno orientirana in pri tem uspešnejša. Od analize teh prednosti do zaključka, da bi bilo pametno te prednosti združiti in poiskati iz tega še sinergije, ni daleč. Z združitvijo bi nastala mnogo večja banka, druga največja v Sloveniji.

Ta ideja, moram reči, se je kar prijela. V dosedanjih raziskovanjih, razgovorih, iskanju mnenj in podpore še nismo naleteli na nikogar, ki bi temu oporekal, je pa seveda združevanje dveh bank težka in odgovorna naloga. To je dolgotrajen proces, pri čemer je pomembno, da se koraki zelo dobro načrtujejo, da se dobro skomunicira, z zaposlenimi, delničarji in okoljem ter z vsemi zainteresiranimi. Vse probleme in nerešena vprašanja, ki se pojavijo, je potrebno sproti razčistiti. Mi računamo, da bo potrebno za tak proces eno leto, morda leto in pol.«

Načinov je več. Omenjata se dva možna scenarija: pripojitev ali prevzem. Je že odločeno?

»Kar omenjate, so tehnična vprašanja. Kjer obstaja volja in se vidi smisel, tam se najde tudi pot. Ta pot pa mora biti optimalna. Za vse, ki so vključeni v proces, optimalna tudi s stališča razumevanja, psihologije in upoštevanja možnih slabosti posamezne poti. Kako bomo to izvedli, še ni odločitve. Odločilno besedo pri tem bodo vsekakor, poleg vodstev, imeli lastniki delnic, ob upoštevanju stališč zaposlenih.«

Za zaposlene bo zagotovo pomembno vprašanje nadaljnje zaposlitve. Združevanje lahko pomeni tozadevno racionalizacijo …

»Ne. Mislim, da v tem primeru to sploh ne bo problem. Na področju bančništva je še toliko nerazvitih aktivnosti, storitev, ki bi jih takšna večja banka uresničevala, da sem prepričan, da ne bo nihče odveč. Vsak, ki dobro obvlada svoj posel, bo v novem sistemu našel svoje mesto.«

V medijih je bilo veliko ugibanj o tem, kaj pomenijo zadnje spremembe v nadzornem svetu, zlasti na mestu predsednika. Lahko to komentirate?

»Spremembe v nadzornem svetu kot predsednik uprave težko komentiram. Tudi nov nadzorni svet, kot stari, bo upravo nadzoroval in ji svetoval. Pravzaprav ni prišlo do velikih sprememb: od devetih članov so štirje novi (eden na delavski, trije na kapitalski strani), dosedanji namestnik predsednika nadzornega sveta, ki je to funkcijo opravljal že dva mandata, je postal predsednik. Naj poudarim, da predsednika izvolijo člani nadzornega sveta sami.«

Ali utegnejo spremembe vplivati na uresničevanje strategije, na vaše načrte?

»Ne. Nadzorni svet je verificiral našo razvojno strategijo. Pet od tistih, ki so jo verificirali, je še vedno tukaj. Računam, da bodo dajali še naprej podporo strategiji, ki smo jo skupaj ustvarjali. Sicer pa je med Savinimi vrednotami zapisana tudi prilagodljivost, kar pomeni, da, če bodo razmere to zahtevale, jo bomo tudi spremenili.«

V turizmu na Bledu že žanjete rezultate, vendar se je pri najemu Vile Bled zataknilo. Zakaj?

»Ni se zataknilo. Kot upravljavci Grand hotela Toplice smo jo dobili v najem. Vlada jo je sprva nameravala celo prodati, vendar je po mojem mnenju pametno ugotovila, da ob tem obstaja celo nevarnost, da bi jo za namene turizma izgubili, kar bi bila za Bled precejšnja škoda. Vlada pa je za dosedanji najem dobivala skromno najemnino, ker je upravljanje Vile Bled – velikih parkovnih površin z dragocenimi drevesi, zelo drago, sama Vila Bled pa ima sorazmerno majhno število enot, ki se jih lahko prodaja. Iz spomeniško varstvenih razlogov pa je ni mogoče dograditi ali nadgraditi. Kljub velikemu ugledu, celo prestižu, Vila Bled ni prinašala dobička.

Pogoji za nadaljnjo oddajo so bili močno zaostreni. Mi smo ocenili, da pod takimi pogoji nima smisla ostati najemnik, zato se na ponujeni razpis nismo prijavili. Za drugega interesenta verjamem, da ima drugačne koncepte, drugačne račune in mu želim vse najboljše.«

V severovzhodni Sloveniji ste zelo veliko investirali v turizem. Poslovanje Panonskih Term v lanskem letu ste ocenili kot manj uspešno. Znane so kadrovske spremembe. Kaj pričakujete, da se bo premaknilo?

»Panonske Terme, kot pod skupno blagovno znamko imenujemo naše objekte od Lendave, Moravskih Toplic, Radencev, Ptuja, Ljutomera do Banovcev, imajo po našem prepričanju zelo lepo prihodnost. Postavljene so na termalni vodi, kar pomeni za jutrišnjo energetsko situacijo izjemno veliko prednost. V turizmu je poraba energije velika postavka – med 5 in 8 odstotki vseh stroškov. Druga prednost je velika raznolikost vod v teh termah, zato si ne konkurirajo, pač pa privlačijo različne ciljne skupine gostov. Opremljamo jih z dobrim servisom, pripadajočimi dejavnostmi, centri dobrega počutja, kar je vse bolj iskano. Vsekakor napredujemo, ocenili pa smo, da je tudi s kadrovskimi spremembami potrebno dati pospešek.«

Pred dvema tednoma ste v BiH odprli tovarno za predelavo biomase, kjer imate 40-odstotni delež, posebej pomembno pa je vloženo znanje. Bomo tudi v Sloveniji, ki je prav tako bogata z biomaso, dobili podoben objekt?

»To že imamo. Prvo toplarno na biomaso v Sloveniji v Črnomlju že imamo. Preusmerili smo jo iz mazuta in jo začeli zalagati z biomaso. V sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor je bil to naš prvi pilotski projekt. V BiH smo šli iskat vire za širši razvoj na tem področju, našli zanesljive partnerje, in mislim, da ima ta tovarna izjemne razvojne možnosti. Nameravamo se vključiti v toplarne, ki jih je v tistem okolju kar okoli petnajst, povabljeni smo tudi k preusmeritvi toplarne v Banja Luki, kar bo zelo velik projekt.

Ker biomase ni racionalno prevažati na daljše razdalje, sem prepričan, da bo do podobnega objekta za njeno plemenitenje tudi v Sloveniji kmalu prišlo.«

Ko ste pred dobrim letom prodajali dejavnost trgovine Merkurju, vam je ostala veriga OBI. Kako je s tem?

»To vprašanje je razrešeno. Naše lastništvo smo prodali OBI-ju. Pri vsakem projektu, ki se ga lotimo, imamo za primer, da nam ne uspe po pričakovanjih, pripravljen tudi izhod. Projekti v podjetju nosijo tudi tveganja, zato je dobro pravi čas pripraviti tudi izhod.

Ko smo sklenili opustiti dejavnost trgovine, ki nas ni osrečila, smo vse, kar je nastalo iz nekdanje Astre, Chemo in grosupeljske Gume, prodali Merkurju, s tem nekaj zaslužili in pridobili delež v Merkurju. Tega nameravamo, kot je dogovorjeno, prodati Merfinu.«

Merkur, čigar pomembni lastnik ste še, se danes označuje v aktualni politiki kot eden od najhujših primerov tajkunskega prevzema. Kakšen je vaš pogled na tako imenovano »vojno proti tajkunom«?

»Tu je veliko besed brez pravega smisla. Pogledi so različni, pomembno je spoštovanje pravil igre. V tem, kar se je zgodilo v Merkurju, ne vidim nič nenavadnega, nič nenormalnega, mislim, da je bil to zelo transparenten prevzem, z zelo odprtimi kartami. Drugo je, kdo se odloči prevzeti odgovornost za kredite, ki se bodo vračali 10, 15, 20 let. Tak človek ni bogataš.

Diskusije ob tem so pogosto nenačelne, nestrokovne, pozablja se, da smo se zavestno odločili za kapitalizem. Vprašanje je, kdo naj postavi pravila igre, če ta ne poteka po pravih pravilih. S pravili lahko preprečimo nezaželene pojave, vendar spreminjanje pravil lahko tudi ustavi razvoj, to pa je velika odgovornost. Najlažje je veliko govoriti, pa za nič odgovarjati.«

Tudi lastninjenje PS Sava še ni dokončano, konsolidirano, saj ima država preko SOD-a (11,1 odstotka) in KAD-a (18,7 odstotka) pomemben lastniški delež, ki ga bo prej ali slej prodala. Kakšni so načrti?

»Nimamo posebnih načrtov. Menedžerskega prevzema ne planiramo iz preprostega razloga, ker ne vidimo možnosti, ob taki vrednosti Save, o kateri smo prej govorili, da bi lahko zbrali 400, 500 milijonov evrov. Prepričani pa smo, da se bodo, ko se bo država odločila prodati svoj delež, našli investitorji, ki bodo to z veseljem kupili in si pridobili naložbo, v kateri se bo njihov kapital plemenitil. Kdo to bo, se bo odločalo po borznih pravilih, vsekakor pa bomo za investitorje z našo strukturo - bankami, gumarstvom, ki je seglo v svetovni vrh, perspektivnim turizmom, visoko strokovno skupino za nepremičnine, vedno zanimivi.«

Bi želeli kaj sporočiti Gorenjcem, kar nismo vprašali? Preko Gorenjske banke ste tudi glavni lastnik Gorenjskega glasa …

»Rad bi vam čestital za dobro in pošteno opravljanje vašega poslanstva. Kot vem, je Gorenjski glas skoraj v vsaki gorenjski hiši zaželeno, skoraj obvezno branje in v današnji poplavi časopisov imamo Gorenjci Gorenjski glas za svojega. Želim, da ostanete takšni tudi vnaprej, neodvisni od različnih zdrah od zunaj!«