Iščejo se ženske

Besedilo: Miroslav Braco Cvjetičanin
Kategorija: Nasveti / torek, 5. avgust 2008 / 06:00

Torkova srečanja Glasovih kolesarjev so že dobre štiri mesece in še vedno med nami ni niti ene same kolesarke!

Pošastno!

Vsak torek znova mi fantje postavljajo enako vprašanje: Kje so punce? Kljub temu da jim odgovarjam, da je bolje, da jih ni, ker torek popoldan je edini dan v tednu, ko si lahko nekaj uric fantini pričaramo samo zase. Pameten in moder človek bi dejal, da smo si moški zato izmislili rekreacijo vsaj enkrat na teden, da se »losamo« bab.

Mar ni tako?

Ni!

Kolesarji rabimo tudi kolesarke. Pomislite, da smo prišli v to fazo, da mi zdaj drugače gledamo na tista dva prijatelja v naši skupini, ki si brijeta nogici. Razumete? Fanta sta se nam začela zdeti zelo seksi in, ne vem za ostale, ampak meni nekje proti vrhu klancev vedno kot olajšava pridejo na misel gladke ženske noge, čeprav so moške. Ne vem, ali je to kriza srednjih let ali pa ženskarjenje, v obeh primerih je skupni imenovalec pomanjkanje žensk med moškimi. Moja ljubosumna žena se je že javila in se nam bo pridružila brž, ko bo nehala dojiti.

Groza ...

Občutek imam, da bom staknil neozdravljivo poškodbo kolenske čašice in tako jo boste, dragi moji, morali sami poslušati vsak torek, mene boste mogoče srečali le ob kaki čašici pelinkovca nekje na vrtu kakega kranjskega bifeja. Torej žen, soprog, nikar ne vabite v skupino! Zakaj ne? Po moje je razlaga nepotrebna. Vabite torej sosede, sodelavke, prijateljice, znanke, sošolke, vdove, filmske zvezde, striptizete ... vse, samo žen ne, ker zna biti in sem skoraj prepričan, da bo vaša kolesarska usoda zapečatena prvič, ko bodo slišale, o čem se mi na takih turah pogovarjamo.

Prejšnji teden smo se o Valjavcu in njegovi ženi. Nekdo je dejal, da če se Tadej ne bi poročil z njo, bi vraga imel tako lepo urejeno »vimbledonsko« zelenico okoli hiše. Potem je nekdo, ki ga bolje pozna, izjavil, da bi ga ona ob malo resnejšem treningu čakala na vsakem vrhu klanca. Če se prav spomnim njenega videza, moram prikimati in samo sprašujem se lahko, kakšen bo njun Erazem čez nekaj let? Ali bo izvrsten kosec, ali pa bo na Touru izboljšal fotrovo deseto mesto. Potem je še boljši poznavalec Valjavčevih izjavil, da zna biti Erazem bolj premeten od staršev in bo okoli hiše položil asfalt in tlakovce in bolj kot kolesarstvo raje bral strokovno literaturo, ki opisuje na primer strojništvo in ob sončnih nedeljah v Besnici igral tenis s kako pop zvezdnico ...

No, drage dame, take in podobne teme imamo mi v možganskih silosih ob torkih, ko se vozimo s kolesi. Vas to utegne zanimati? Če je vaš odgovor pritrdilen, potem pridite danes ob 17. uri pred prodajalno Aha na Gorenjesavsko cesto v Kranju. Če je vaš odgovor še vedno pritrdilen, potem ste krasna kolesarka in enkratna persona za našo družbo. Ne bojte se, da je z vami kaj narobe, če je vaš odgovor ne, bognedaj, še vedno ste odlična zapečkarska gospodinja, ki se ne more odločiti, ali bo s svojo ritjo migala samo okoli šporgeta ali tudi na sedežu kolesa. Vaš mož je fusbaler in vas ne pusti na kolo? Nič hudega, eno življenjsko napako (da ste izbrali fusbalerja za življenjskega sopotnika) vam bo vsevišnji oprostil, torej pridite.

In ne samo, da obvladamo rumeni tisk, ampak smo izvrstni poznavalci kolesarjenja in seveda kulture. Tudi poezije. Prejšnji teden je proti vrhu klanca na Rašici Bojan ob vseh mukah zrecitiral: Obraz mili ... tvoj posili ... mi je vedno pred očmi; zdihajoče, srce vroče vedno k tebi hrepeni. Če niste vedele, je to napisal tisti dolgolasec iz Vrbe doma.

Vabljene na ukaz!