Med najbolj obiskanimi je kapelica lurške Marije pod cerkvijo v Suši. V bister studenček, ki teče izpod kapelice in slovi kot zdravilen, hodijo po vodo od blizu in daleč.

Opisali znamenja v Železnikih

Zgodovinska skupina župnijske Karitas Železniki v sveže izdani knjigi opisuje devetdeset verskih znamenj v Železnikih in okolici.

Železniki – »V Železnikih in okolici stoji izredno veliko znamenj. To je znak vernosti na tem območju,« meni Ivana Benedičič, članica zgodovinske skupine, ki deluje v sklopu župnijske Karitas Železniki. Osem članov skupine, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma in pol, se je od začetka posvečalo raziskovanju znamenj v kraju. »Popisali smo znamenja v Železnikih in okolici, šli smo med ljudi, ki so nam povedali marsikaj zanimivega,« se spominja Benedičičeva. Sprva so razmišljali o pripravi brošure, a ker so zbrali ogromno gradiva, je pred kratkim izšla knjiga z naslovom Znamenja v Železnikih in okolici, ki predstavlja devetdeset znamenj. V nakladi petsto izvodov jo je ob pomoči donatorjev izdala Župnija Železniki. Izkupiček od prodaje bodo namenili za obnovo v ujmi poškodovanih znamenj.

»Pri pripravi knjige smo za nekaj znamenj uporabili gradivo dveh domačinov, Barbare Skok Rebula in Cirila Zupanca, sicer pa je bil naš namen osredotočiti se na ljudsko izročilo in na tisto, kar so nam povedali domačini. Čim več smo želeli izvedeti o nastanku in vzdrževanju znamenj, običajih ...,« je razložila. Železniki se sicer ponašajo z zelo raznolikimi verskimi znamenji, od kapelic do niš ter križev z razpeli in poslikanimi tablami. Veliko jih je posvečenih Mariji, precej je razpel, pogosti pa so tudi motivi sv. Florjana, saj so bili Železniki v preteklosti zaradi fužinarstva še posebej izpostavljeni požarom.

V knjigi so opisana tudi znamenja, ki jih danes ni več. Po besedah Benedičičeve je bilo odstranjenih devet križev in pet kapelic, poplave pa so jim vzele tri znamenja. Uničilo je Matijovcovo kapelico pri plavžu (kip sv. Antona so našli v Loki) ter križa v Pajštvi in pri Matijovcu, ki sta že na novo postavljena.

In katera znamenja so najbolj poznana? »Zagotovo je posebna Globočnikova kapelica na Klovžah. Postavljena je bila v spomin na trpljenje in še danes se tam prižigajo svečke v ta namen. Skoraj ni večera, da ne bi tam gorela svečka,« pove sogovornica in doda, da je v vsakem kraju znamenje, ki je tamkajšnjim domačinom še posebej blizu. Med najbolj obiskanimi je tudi kapelica lurške Marije pod cerkvijo v Suši. V bister studenček pod kapelico, ki slovi kot zdravilen, hodijo po vodo od vsepovsod, celo iz Ljubljane.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / četrtek, 19. maj 2016 / 12:29

Lipa v vrtu Khislsteina

V uvod v Teden ljubiteljske kulture so v Kranju posadili lipo v vrtu Khislsteina.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 22. maj 2007 / 07:00

Bohinjski velikani in Hudičev most

Stara Fužina - Znanstveno raziskovalna služba TNP organizira vsako leto sklop vodenih sprehodov in izletov po različnih delih parka, ki se imenuje Petkovi popoldnevi v...

Zanimivosti / torek, 22. maj 2007 / 07:00

Sto let bohinjskega turizma

Bohinj - Bohinj praznuje letos stoto obletnico organiziranega turizma in v njeno počastitev so turistične organizacije, občina in tudi posamezniki skupaj pripravili ka...

Prosti čas / torek, 22. maj 2007 / 07:00

Veter v kosteh

Letošnji Domski piknik se je končal tako, da smo bili obiskovalci praktično pregnani domov. Za to pa niso poskrbeli izvajalci s svojo glasbo, ampak kar klavrno vreme.

Zanimivosti / torek, 22. maj 2007 / 07:00

Glej, mami, tjulenjčka!

"Ja, ljubček, to je pa tjulenj. Kako je zanimiv, kajne? Glej, kako plava. Tjulenjček!" "Gospa, oprostite, ampak tole ni tjulenj. To je morski lev ..."

Nasveti / torek, 22. maj 2007 / 07:00

Uvod v fužinske planine

Planina Vogar (1054 m) in Vodični vrh (1621 m)