Zgodovinski razvoj rokometne igre (2)

Besedilo: Branko Celar
Kategorija: Šport / nedelja, 3. avgust 2008 / 06:00

Od prvih korakov rokometne igre do prvih rokometnih pravil

Rokometna igra ima korenine že v stari Grčiji, nato jo je zaslediti v antičnem Rimu in kasneje tudi v srednjem veku. Sodobni takrat še veliki rokomet se je začel oblikovati konec 19. stoletja v skandinavskih deželah in zato spada med mlajše športne panoge. Gre za začetke »velikega rokometa«, ki je starejši brat današnjega »malega rokometa«. Leta 1898 se na Danskem pojavi neposredna predhodnica rokometa z imenom handbold. Igrali sta jo dve moštvi s po 11 igralci na igrišču velikosti 30x40 metrov z označenim kazenskim prostorom, v katerega igralci niso smeli vstopiti. V letih 1906 in 1926 so bila tudi prvič napisana in objavljena pravila rokometne igre. Leta 1928 je bila ustanovljena Mednarodna rokometna zveza, ki pa je svoja enotna veljavna pravila za veliki rokomet sprejela šest let kasneje.

Hazena – predhodnica rokometa v času med obema vojnama

Rokomet je že od nekdaj veljal za zelo zanimiv in atraktiven šport, ki je s svojo dinamičnostjo pritegnil veliko ljudi tudi v Sloveniji. Igra, podobna današnjemu rokometu, je prišla v naše kraje s Češkega. Pred drugo svetovno vojno je bil rokomet v Sloveniji poznan le ozkemu krogu zanesenjakov. Na odprtih igriščih so šoloobvezna dekleta igrala igro, ki so jo imenovale hazena, kar v češkem jeziku pomeni metati žogo (hazeti). Jugoslovansko zvezo za hazeno so ustanovili leta 1924 v Zagrebu. Leta 1926 je bil rokomet kot igra sprejet v mednarodno amatersko atletsko zvezo-IAAF, na olimpijskih igrah v Amsterdamu leta 1928 pa je bil že predstavljen kot demonstracijska športna zvrst.

Hazeno so po pričevanjih Škofjeločank Minke Bevk in Vere Čepin v tem obdobju igrala tudi mlada loška dekleta na travnatem igrišču na Podnu. Obuvala za to igro s »štofeljci« na podplatih jim je izdeloval K. Bozovičar-Korlček.

Rokometna igra v Sloveniji kljub nekaterim poskusom ljubljanskih srednješolcev skupaj z zagrebškimi ni bila organizirana, čeprav so pravila rokometa v Mariboru izšla že leta 1931. Prvo svetovno prvenstvo v malem (dvoranskem) rokometu je bilo organizirano le s štirimi reprezentancami v Berlinu leta 1938. V času okupacije Slovenije med drugo svetovno vojno so Nemci na Spodnjem Štajerskem ustanovili nekaj rokometnih moštev, v katerih pa zavedni Slovenci niso sodelovali.

Prva leta po drugi svetovni vojni - veliki rokomet ni prinesel razvoja rokometne igre

Po drugi svetovni vojni je veliki rokomet začel spodrivati že nekoliko uveljavljeni mali rokomet. Kljub poskusom veliki rokomet v Sloveniji ni tako napredoval kot v drugih delih skupne jugoslovanske države, saj prave množičnosti ni dosegel. Tudi predtekmovanje za svetovno prvenstvo v velikem rokometu SAAR-SFRJ, ki si ga je na stadionu za Bežigradom ogledalo okoli 10 tisoč gledalcev, ni dalo večjih rezultatov v smislu priljubljenosti in nadaljnjega razvoja velikega rokometa.