Gneča v prestolnici

Tallinn ima tretjino vsega prebivalstva Estonije.

Na prvi pogled je estonsko glavno mesto Tallinn primerljivo z našo Ljubljano. Simpatično staro mestno jedro, na katerega najvišji točki, 64 metrov nad morsko gladino, je sicer še kakih šestdeset metrov višja cerkev, je pod Unescovo zaščito in je z osrednjim trgom ter mestno hišo turistično središče mesta. Z zvonika cerkve se lepo vidi na morje in v zaledje, kamor se širi novi del mesta. Proti vzhodu rasejo več deset nadstropne zgradbe in nova stanovanjska naselja. Tallinn se nezadržno razvija, vanj se priseljujejo Estonci iz vseh koncev države. Menda to prinaša tudi več kriminala, ki da ga »plemeniti« predvsem ruska mafija. Na srečo nismo imeli opravka ne s prvim ne z drugimi. Z razliko ob naše prestolnice, ki je po obsegu vsaj 100 km2 večja od Tallinna pa ima slednji kar 400.000 prebivalcev, kar je 150.000 več od Ljubljane. Zanimivo, da v glavnem mestu živi tretjina vsega prebivalstva celotne države. Mesto ima sicer tisočletno zgodovino, v srednjem veku je bilo pomembno križišče med zahodno in severno Evropo. Tallinn od finskih Helsinkov ločil le kakih 80 kilometrov in seveda morje. Precej podoben finskemu pa je tudi estonski jezik.

Na osrednjem trgu starega mesta je nešteto stojnic, na katerih bolj kot vsakovrstno kramo, prodajajo tradicionalno domače zadeve, predvsem tekstil, usnje in ha… blazno hecne klobuke. Seveda ne manjka gostilnic, pivnic in restavracij, iz katerih nam je zadišalo … uh, kako zadišalo. Če smo se vonjem še upirali v starem, kulinarično nekoliko dražjem delu mesta, smo v novem delu mesta podlegli. Ker nismo našli gostišča z domačo hrano, smo se navsezadnje zadovoljili s hitro prehrambeno restavracijo in velikim ekranom ter ogledom kolesarske dirke Tour de France (ki ga lahko spremljamo tudi v teh dneh).