Razgibavanje po ferati

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / / 06:00

Grmada (676 m) in Šmarna gora (669 m) - Današnji izlet ni tura, ampak je le kratko in atraktivno razgibavanje na pragu slovenske prestolnice. Ferata primerna za učenje samovarovanja in za preizkus moči v rokah, preden se odpravite kam višje.

Turnc je sinonim za slovenski alpinizem, saj so se tod kalili predstavniki različnih alpinističnih generacij. Lahko bi mu rekli kar plezalni vrtec, saj še danes tod potekajo različni tečaji športnega plezanja in varne hoje v hribe v kopnih razmerah. Vendar pa je med temi stolpiči, turnci in stenami speljana tudi zanimiva, sicer kratka, zavarovana plezalna pot, ki jo lahko označimo za zahtevno, saj človeka navdaja z okusom po visokogorju, sploh z okusom po feratah, torej tistih najbolj zahtevnih zavarovanih plezalnih poteh, ki so sinonim za priljubljene Dolomite.

Prelepa pot nam nekaj težav povzroči, še preden se sploh odpravimo do stene. Težava je namreč parkiranje, tako da je potrebne nekaj iznajdljivosti. Če boste parkirali v Vikrčah, pustite avto na desni strani ceste, če se pripeljete iz Kranja, a bolje, da se zapeljete še malo niže do Tacna in se potem peš vrnete do Vikrč. Bolje nekaj hoje, kot pa kazen za nepravilno parkiranje.

Markirana steza nas v nekaj minutah pripelje do vznožja Malega Turnca, markantnega stolpa, kjer potekajo številne športno-plezalne smeri. Začetek zavarovane plezalne poti, imenovane po dr. Josipu Pogačniku, označuje smerna tablica. Smer je bila speljana že leta 1928.

Sam začetek smeri poteka po ozkem in strmem ilovnatem žlebu med Malim Turncem in sosednjo steno. Ta del poti je za ogrevanje, saj so skobe in jeklenice napeljane v steni Malega Turnca. Nato sledi skalna pregrada; pot se vzpenja po polici v desno smer. Zanesljive jeklenice nas popeljejo do navpične stene, kjer po skobah splezamo naravnost navzgor. Ta del se imenuje tudi prižnica in je najtežji del smeri. Na vrhu prižnice ob jeklenici in skobah prečimo desno, kjer dosežemo še eno navpično stenico do izstopa iz smeri. Ja, kratka in jedrnata je, razgibana, in vsekakor ne za vrtoglave. Smer je idealna za učenje samovarovanja. Samovarovalni komplet je zelo uporaben varnostni pripomoček, ki pa ga morate znati uporabljati. Nikar se načina uporabe ne učite v kakšnih težkih in izpostavljenih visokogorskih stenah.

Pot nadaljujemo naprej po strmem terenu, čez številne korenine, dokler ne dosežemo stičišča z Westrovo potjo. Klopca nam nudi kratek počitek, če je potrebno. Večji del strmine je premagan, ko se nam z desne strani pridruži Mazijeva pot. Sledi zadnji del poti do vrha Grmade, ki poteka po grebenu. Z vrha Grmade se spustimo po nezahtevnem gozdu do sedla ter nadaljujemo po eni od poti na vrh Šmarne gore.

Razgled z Grmade in Šmarne gore je čudovit, saj je gora, kljub nizki višini, tipični osamelec. Z vrha vidimo vse; Julijske Alpe s Triglavom, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Zasavsko hribovje, Polhograjske Dolomite, Nanos, Snežnik, Trnovski gozd. Pod nami leži Ljubljanska kotlina. Lepo je naše glavno mesto.

Na vrhu Šmarne gore ne moremo mimo zvona želja; samo nikar ne povejte, kaj ste si zaželeli. Spustimo se do sedla in ker nas jekleni konjiček čaka v Tacnu, imamo dve možnosti: Romarsko pot, ali pa Pot čez Spodnjo Kuhno. V slabi uri sestopanja nas obe pripeljeta v Tacen. Je pa nekaj! V bistvu ni važno, po kateri sestopite. Vse vas pripeljejo v dolino.

Nadmorska višina: 676 m

Trajanje: 2 uri

Višinska razlika: 350 m

Zahtevnost: 5 zvezdic