Komuna G 7 ali utopija na robu družbe

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Prosti čas / sreda, 23. julij 2008 / 06:00

V Izobraževalnem programu Televizije Slovenija so pripravili dokumentarni film o komuni G 7, ki je bila ustanovljena v začetku 70-tih let prejšnjega stoletja. Predvajali pa bodo še dokumentarni portret dveh velikih osebnosti, Darke Bratine in Fulvia Tomizza.

Študentski protesti in demonstracije, ki so leta 1968 izbruhnili po vsej Evropi, Združenih državah Amerike, v Latinski Ameriki in na vzhodni polobli, so zamajali trdno arhitekturo avtoritarne družbe – kapitalistične ali socialistične. Nastajati so začeli otoki upora, otoki drugačnosti. O tem pripoveduje dokumentarni film scenarista Jadrana Sterleta in režiserja Iztoka Toryja Komuna G 7 ali utopija na robu družbe v produkciji Izobraževalnega programa Televizije Slovenija. Film bodo premierno predvajali v četrtek, 24. julija, ob 19.55 na 1. programu Televizije Slovenija.

V hiši številka 75 v Tacnu se je v začetku 70-ih let 20. stoletja naselila skupina mladih ljudi, predvsem študentov in študentk, ki so v naslednjih treh letih skušali ustvariti, realizirati utopičen projekt. Takrat je nastala komuna G 7. Večina članov tacenske komune je prihajala s Primorskega, z zahodnega dela Slovenije.

Zahodna meja je bila tedaj, v začetku 70-ih let, najbolj odprta meja ne samo takratne Jugoslavije, ampak tudi takratnega celotnega vzhodnega socialističnega bloka. Zahodna meja je bila nekakšna velika odprtina, velika vrata v Zahodni svet, kamor so se ozirali mnogi iz takratnega časa. In verjetno je tudi to botrovalo dejstvu, da je bilo vzdušje v tacenski komuni tako odprto, tako svobodomiselno.

O zgodovinskem času in izkušnjah v filmu pripovedujejo člani komune in tisti, ki so bili takrat v samem središču dogajanja, napolnjenem z iluzijami. Pripovedi ilustrirajo arhivski filmski in fotografski dokumenti.

Film Borisa Palčiča in Jožeta Dolmarka Tudi mi, Tomizza – Bratina: Dialog dveh manjšin pa je dokumentarni portret dveh velikih osebnosti, Darka Bratine in Fulvia Tomizze, posvečen njuni viziji skupnosti ob nekoč grenki meji med Slovenijo in Italijo, ki je danes ni več. Dokumentarec pa si bomo lahko premierno ogledali nekaj dni kasneje - v nedeljo, 27. julija, ob 21.20 na 1. programu Televizije Slovenija.

Zgodba pripoveduje o dveh velikih osebnostih, goriškem politiku, senatorju v italijanskem parlamentu in ustanovitelju goriškega filmskega festivala, sociologu Darku Bratini (1942-97) ter italijanskem pisatelju Fulviu Tomizzu (1935-99), ki sta pustili pečat na lepem in zgodovinsko burnem ozemlju med Italijo in Slovenijo. Oba sta z zavzetostjo govorila o stvari skupnega življenja na obeh straneh meje, o sožitju narodov in njihovih različnih kultur, o medsebojnem razumevanju in o obojestranski strpnosti. Verjela sta, da so to stvari, ki se jih ljudje lahko dotaknemo, vzljubimo in skupno gojimo. Verjela sta, da je to mogoče v bodočem skupnem evropskem domu.

Na žalost nihče od njiju, ne Bratina in ne Tomizza, ni dočakal uresničenja svojih vizij, vključitve Slovenije v EU in padca evropskih meja.

Film je posnel Radovan Čok, nastal pa je v koprodukciji Uredništva dokumentarnih filmov Kulturnega in umetniškega programa Televizije Slovenija in Kinoateljeja Nova Gorica.