On predsednik države, ona vlade

Na spomladanskem roku mature je vseh 34 možnih točk letos doseglo 38 kandidatov. Med njimi sta bila tudi dva maturanta gorenjskih srednjih šol, Petra Šter iz kranjske gimnazije in Aljaž Gaber iz škofjeloške gimnazije.

»Kar povejte, da sva oba odgovorila s suverenim da,« se je nasmejala Petra Šter na vprašanje, ali se imata za »piflarja«. Že na prvi pogled je namreč lahko vsakomur jasno, da precej odstopata od tipične predstave, kako naj bi bili videti najuspešnejši dijaki – očal z debelimi stekli vsekakor ne nosita. Prvi vtis: sta simpatična in zabavna ter daleč od tega, da bi bila dolgočasna, kot se pripisuje »piflarjem«.

Rezultati spomladanskega roka mature so bili objavljeni že ob 5. uri. Kdaj sta v ponedeljek vstala?

Petra: »Vstala sem ob 4. uri, saj me je zbudila nevihta, in ugasnila računalnik, ki sem ga pustila prižganega, da bi takoj zjutraj pogledala rezultate. Bala sem se, da bi mi ga 'scvrlo', ker se je bliskalo.«

Aljaž: »Meni pa se je to skoraj res zgodilo. S prijatelji sem bil na svetovnem spletu, pa je ob 1. uri zaradi nevihte zmanjkalo elektrike. Nameraval sem namreč kar počakati do jutra, če sem bil že tako dolgo pokonci. No, potem sem šel vseeno spat za dve uri. Zjutraj sem potem spet vključil računalnik deset minut pred 5. uro, saj pravijo, da je takoj še mogoče pogledati rezultate, potem pa je prevelika gneča. Pa mi je kljub temu vse 'zaštekalo'. Za rezultate sem tako zvedel nekaj po 5. uri.«

Petra: »Jaz sem potem vstala malo kasneje, saj me ni preveč skrbelo.«

V četrtem letniku se ponavadi izmenjujeta zabava, saj je to tudi čas maturantskih izletov in plesov, ter resno delo. Je bilo naporno?

Petra: »Niti ne, prejšnja tri leta so bila skoraj bolj naporna. V četrtem letniku si namreč že pridobiš sloves in se ni več potrebno kaj posebej truditi. Četrti letnik je 'zakon'.«

Aljaž: »Res, četrti letnik je kar 'padel skozi'. Vedno hitreje gre.«

Petra: »Najlepši čas našega življenja.«

Aljaž: »Tiste tri ure, ki si jih še imel na urniku … Ko si zaključil ocene, pa ti sploh ni bilo treba več biti pri pouku.«

Petra: »Zato smo med odmori spili kar preveč kave.«

Maturo nekateri imenujejo tudi zrelostni izpit. Kako se podajata na to pot odraslosti?

Aljaž: »Zagotovo bo sprememba. Doslej sem bil namreč vedno v Škofji Loki, zdaj grem v Ljubljano. Če ne drugega, spoznaš več novih ljudi z različnih koncev.«

Petra: »Odslej bomo bolj sami odgovorni za to, kar bomo počeli, ne bo več nobene prisile.«

Aljaž: »Zdaj te ne bo nihče več prosil, od tebe bo odvisno, ali boš naredil ali ne.«

Je potrebno vložiti veliko truda za rezultat, kot sta ga dosegla na maturi? Kako sta se pripravljala?

Petra: »Po štirih letih na gimnaziji Kranj ni bil več potreben kakšen poseben trud. Pomembno je, da izpite opravljaš sproščeno.«

Aljaž: »Res je, če te je strah, nič ne daš od sebe.«

Petra: »Razen tega te morajo izbirni predmeti zanimati – tudi kot blogerka to vem – zato sem izbrala nemščino in geografijo.«

Aljaž: »Ponoviti je bilo vseeno treba, a za to nisem imel posebne motivacije, saj za vpis na fakulteto ne potrebujem točk. Pomembno mi je bilo le, da grem skozi. Za izbirna predmeta sem si izbral fiziko in kemijo, ker se mi je zdelo, da bo za to treba vložiti najmanj truda. Seminarske naloge se mi ni dalo delati.«

Petra: »Kljub temu smo imeli kar naenkrat vse na kupu. Pripravljati naj bi se začeli že januarja, potem pa je bil maj takoj tu.«

Ali matura predstavlja velik stres za dijake?

Petra: »Kakšna 'kontrolka' je bila mogoče celo bolj stresna, kot je bila matura.«

Aljaž: »Največji stres je bilo sploh iti na maturo, ker nisem rabil točk za vpis na izbrano fakulteto.«

Petra: »Pri meni so se vsi drugi bolj obremenjevali kot jaz. To je bil skoraj večji pritisk!«

Kaj vaju je spodbudilo, da sta se odločila izpite opravljati tudi na višji ravni zahtevnosti?

Petra: »To se je od mene že pričakovalo. O tem sploh nisem razmišljala.«

Aljaž: »Pri meni je bilo podobno, če se ne bi odločil za to, bi me vsi gledali, češ kaj se delam norca.«

Ali sta pričakovala, da bosta med najuspešnejšimi maturanti v generaciji?

Petra: »Nisem si upala niti predstavljati, kaj bo, vedela pa sem, da bom dobra.«

Aljaž: »Upal sem, da bom zbral vsaj trideset pik, da bom zbral vse pike, pa sploh nisem upal računati. Sploh pri slovenščini tisti esej … Še vedno čakam, da bom dobil pošto, da so se zmotili!«

Ali po vajinem mnenju naš šolski sistem nudi dovolj možnosti za napredovanje tudi bolj nadarjenim dijakom?

Petra: »Zdi se mi, da živimo v času takih sprememb in eksperimentov na področju srednjega šolstva, da je uspeh že to, da ti v takem času sploh kaj uspe. Mi smo bili zmedeni, profesorji so bili zmedeni …«

Aljaž: »… minister, ki je vse to odrejal, pa še najbolj. Sedanji šolski sistem je po mojem preokoren. V glavnem, zdaj je mimo, tako da me ne zanima več. Drugače pa so določeni profesorji v redu, saj ti uredijo tudi proste ure, ko naj bi se pripravljal za tekmovanja. Če hočeš, se najdejo ljudje, ki te spodbujajo.«

Petra: »Tudi od mene so pričakovali, da bom hodila na tekmovanja, pa sem jih že na začetku razočarala.«

Aljaž: »Malo za šalo: mene so 'podkupili' z rogljičkom, ki mi ga je pred matematičnim tekmovanjem prinesel profesor. Najprej sem se ga nameraval udeležiti zgolj iz radovednosti, potem pa sem se zaradi tistega rogljička moral bolj potruditi.«

Tak uspeh na maturi vama praktično odpira vsa vrata. Kje bosta nadaljevala študij?

Petra: »Izbrala sem smer trženje na ekonomski fakulteti. Najprej sem nameravala študirati psihologijo, a sem si premislila. Kot veda mi je všeč in se mi zdi zelo zanimiva, a zaposlitve so boljše pri trženju.«

Aljaž: »Potem bi bila skoraj sošolca, saj sem tudi sam mislil študirati psihologijo. Že prej sem si premislil, ker nisem vedel, kaj bi po študiju lahko počel.«

Petra: »Mogoče se bom kasneje odločila za podiplomski študij psihologije. Pri trženju ti to prav pride.«

Aljaž: »Če tako pomisliš, ti psihologija skoraj povsod prav pride. Sam sem se sicer odločil za študij biokemije.«

Petra: »Se sliši zelo 'kunštno'!«

Aljaž: »Saj tudi je – tako, da še sam ne vem točno, kaj to sploh je!«

Če bi imela možnost vplivati na politične odločitve v naši državi, kaj bi najprej spremenila?

Petra: »Mogoče bi poskušala vplivati na javno mnenje, da bi ljudje razmišljali s svojo glavo, da bi dojeli, da tudi sami lahko kaj spremenijo.«

Aljaž: »Meje do Istanbula! Ne, resno, glavna težava je, da ljudje ne sprejemajo odgovornosti; raje kritizirajo, kot da bi kaj naredili.«

Petra: »Kritizirati je lažje kot kaj narediti. Tvoja ideja o mejah pa bi bila zagotovo všeč Jošku (Jorasu, op. p.).«

Aljaž: »Ja, verjetno bi me povabil na pivo.«

Petra: »A veš, da pravijo, da je on postavil korita pred Globusom.«

Med 38 maturanti, ki so osvojili vseh 34 točk, je le deset fantov, kar pa je letos še veliko, saj so bila prejšnja leta dekleta še boljša. Kako si to razlagata?

Petra: »Verjetno je razlog že v tem, da je na gimnaziji več deklet. Sicer pa se na uspešna dekleta že med vrstniki drugače gleda, nanje drugače gledajo tudi profesorji, ki več pričakujejo od fantov. Punce pa že tako ali tako veljamo za bolj prizadevne.«

Aljaž: »Kakovost, ne količina! Strinjam se, ko pravijo, da so dekleta bolj odgovorna. Če bi bila matura nekaj let kasneje, bi bilo mogoče drugače.«

Zelo diplomatska odgovora.

Aljaž: »No, še vedno pa se morava zmeniti, kdo bo predsednik države in kdo vlade.«

Petra: »Jaz bom predsednica vlade, da bom imela več neposredne oblasti.«

Aljaž: »Strinjam se, ker drugače bi se 'tepli', ko bi prestavljali meje.«

Petra: »Lahko si pa ti predsednik, pa bom jaz prva dama.«

Aljaž: »Ne vem, kakšna bo pa dota?«

Petra: »Imamo samo enega mačka, tako da bo bolj slabo.«

Aljaž: »No, nam je pa pes poginil, tako da bo kar dobro.«

Na poklicni poti kljub uspehu v šoli ženske čaka precej več ovir kot moške, so tudi slabše plačane.

Petra: »Nekatere ženske se potem odločijo, da zaradi kariere ne bodo imele otrok. Sama bi rada imela kariero, a obenem tudi družino. Ne nameravam biti ves čas v službi, tudi druge stvari mi veliko pomenijo. Nisem za to, da so ženske take kot moški – smo različni, a enakovredni. Bo pa tudi mož moral pomagati, saj s tem se pa ne strinjam, da bi gospodinjska dela opravljala samo ženska.«

Aljaž: »S tem se tudi jaz strinjam – jaz znam kuhati. Da bi spremenili ta razmerja, bi morali najprej spremeniti prepričanje v družbi, saj še vedno velja, da morajo moški več zaslužiti. Sam menim, da smo različni, a vsak ima svoje prednosti in slabosti.«

Petra: »In se tako dopolnjujemo.«

Kaj še rada počneta v življenju?

Petra: »Sem velika navdušenka nad filmom, nad glasbo. Trenirala sem namizni tenis, ples in odbojko.«

Aljaž: »Jaz tudi, mislim, treniral sem odbojko, ne ples. Plesal sem samo na plesnih vajah pred valeto in maturantskim plesom.«

Petra: »Imam tudi svoj blog.«

Aljaž: »Jaz pa sem včasih kakšno pesem napisal. Nekaj sem jih celo objavil na spletu. Ni pa stalnega 'pritoka', da bi iz tega nastalo kaj več.«

Pred vama so najdaljše počitnice. Kako jih bosta izkoristila?

Petra: »Bila sem že na morju, s prijatelji bom šla še v Premanturo in na vikend na Pokljuko, en mesec bom pa delala. Delo bo povezano s prihodnjim študijem, in sicer v agenciji za interaktivne storitve.«

Aljaž: »Šli bomo na morje, kolikor bo časa in denarja. Septembra pa grem za en teden na Dansko. Delal ne bom, saj mi štipendija zadostuje. Delal bi le v primeru, če bi mi poklicno koristilo, sicer raje počivam. Če bom priden, bom hodil tudi v fitnes. Jeseni se spet začnejo treningi kickboksa.«