Veterani zahtevajo pravice

Na Triglav se je v petek povzpelo nad petsto veteranov vojn za Slovenijo, ki so pohod sklenili na slovesnosti na Pokljuki.

Pokljuka – Blizu šeststo pohodnikov, večinoma veteranov vojn za Slovenijo, je v petek zjutraj na 23. spominskem pohodu krenilo proti Triglavu, od katerih se jih je nad petsto v lepem vremenu povzpelo do Kredarice in naprej na vrh Triglava. Tudi letos so najdaljšo pot prehodili pohodniki, ki so v začetku preteklega tedna krenili iz Ankarana. Pohod je bil organiziran v spomin na vzpon partizanskih patrulj leta 1944 na Triglav, v čast 40-letnice ustanovitve Teritorialne obrambe Slovenije in 65-letnice ustanovitve Prešernove brigade. Pohod je bil sklenjen v soboto s tradicionalnim srečanjem na Rudnem polju na Pokljuki, ki se ga je udeležilo okrog štiri tisoč ljudi. Med njimi so bili župani bohinjske, blejske in radovljiške občine Franc Kramar, Janez Fajfar in Janko S. Stušek, predstavniki organizacij veteranov vojn za Slovenijo, evropska poslanka Mojca Drčar Murko in poslanka državnega zbora Darja Lavtižar Bebler in bivši predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. V kulturnem programu so sodelovali orkester Slovenske vojske, partizanski pevski zbor in pevski par Ka-Ti iz Celja.

Na sklepni slovesnosti na Rudnem polju je bil govornik predsednik Zveze veteranov vojn za Slovenijo Janez Pajer iz Sežane, ki je bil med pohodniki iz Ankarana. »Toliko srčnih domoljubov je le redko skupaj,« je začel svoj govor in opozoril na veličino boja za slovensko zemljo in slovensko besedo v zgodovini naroda, od Primoža Trubarja in prvih osvajalcev Triglava naprej do generala Maistra, partizanov in vojne za Slovenijo. Omalovaževanje teh dejanj je po njegovem mnenju nedopustno. Ustanovitev Teritorialne obrambe Slovenije pred 40 leti je bila ponoven začetek rojevanja slovenske vojske, ki je bila ukinjena leta 1945, vendar je želja po njeni ustanovitvi v glavah slovenskih vojščakov, ki so se sicer šolali v jugoslovanskih vojaških šolah, živela naprej. Če ne bi bilo izurjene teritorialne obrambe, leta 1991 v odporu slovenskega naroda ne bi zmagali. Sovražnik ni imel nikakršnih možnosti za zmago. Janez Pajer se je zavzel za pravice in spoštovanje veteranov vojn za Slovenijo, posebno zadnje iz leta 1991. Žalostno je, da so nekateri brezposelni in socialno ogroženi. Še naprej bodo zahtevali svoje pravice, vendar ne na račun pravic drugih. »Z veterani se ne da igrati. Ne bomo dovolili nobene politike, nobenega kupčkanja pod mizo,« je bil odločen predsednik veteranov Janez Pajer.