Predsedovanje je popolna zmaga

Brdo je v minulih mesecih gostilo predsedovanje naše države Evropski uniji. Kakšno je ozadje te zgodbe in kako so jo doživljali ljudje, ki so bili pol leta gostitelji najuglednejšim evropskim in svetovnim osebnostim? Pogovor z dr. Iztokom Puričem, dirketorjem Javnega gospodarskega zavoda protokolarne storitve Republike Slovenije.

Prejšnji teden ste zaključili šestmesečno predsedovanje Evropski uniji. S kakšnimi občutki končujete svoje delo?

»Geneza šestmesečnega predsedovanja se je za nas začela že julija 2005, ko je Slovenija dobila nalogo, da izvede predsedovanje v prvi polovici leta 2008 in moji občutki segajo v ta čas. Ko je tedaj vlada republike Slovenije odločila, da bo predsedovanje na Brdu, sta Gorenjska in Kranj dobila objekt, ki ga sicer v nobenem primeru ne bi. Takrat je bil JGZ Brdo Protokolarne storitve RS edini, ki je predstavil idejo in celotni koncept predsedovanja in vlada ga je potrdila. V treh letih od ideje do realizacije je bilo tudi več zapletov: prvi projektant je umrl, izgubili smo pol leta, januarja 2006 smo znova začeli iz nič, avgusta 2006 smo že gradili, po 14 mesecih je bil objekt odprt, decembra 2007 pa smo začeli s prvimi dogodki predsedovanja. Objekt z devet tisoč kvadratnimi metri je izpolnil vsa pričakovanja, funkcionalno je idealen za različne dogodke in bo tudi po izteku predsedovanja lahko služil različnim namenom.«

Kako ste se pripravili na zahteven projekt, ki je najbrž terjal veliko organizacijskih in kadrovskih priprav?

»Da smo zmogli šest mesecev tega fantastičnega dela, smo se morali seveda dobro pripraviti v organizacijskem in kadrovskem smislu. V sodelovanju s kranjsko Fakulteto za organizacijske vede smo izvedli strokovni pristop analize procesov in na podlagi tega postavili projektno organizacijo ter jo kadrovsko dopolnili, tako da je omogočala poznejši nemoten potek dogodkov. Danes lahko trdim, da je profesionalno in brez zapletov šlo mimo več kot 140 dogodkov, na Brdu se je zvrstilo več kot 40 tisoč tujcev, količine obrokov, napitkov, vin, postrežb ob odmorih, cvetličnih aranžmajev, pa so kratko malo fascinantne. Ob najpomembnejših dogodkih je vse potekalo brezhibno, celo vreme nam je dobro služilo in ob zadnjem dogodku, ko je bil na Brdu ameriški predsednik, je bilo tako lepo, da je bilo že kar kičasto.«

Kakšnih odzivov ste bili deležni od domače in tuje javnosti?

»Pohvale smo doživljali zlasti s strani tujcev. Manj jih je bilo s strani slovenske javnosti, ki je slovensko predsedovanje (ne vem povedati zakaj) podcenila. Iz izjemno uspešnega predsedovanja Slovenija ni znala narediti zgodbe, kot da je to skupna zmaga cele države, ki se je s tem lahko postavila ob bok drugim pomembnim državam v svetu. Raje smo iskali dlako v jajcu, očitno se je razživela značilna slovenska zavist in občutek imam, da se je kar prežalo na to, kdaj se nam bo kaj skazilo. Ko to človek doživlja ob dnevih in dnevih intenzivnega dela brez počitka, mu je, milo rečeno, neprijetno. Na koncu, ko je vse izpadlo odlično in ko je bil namen dosežen, so občutki seveda drugačni. Kot Kranjčana pa me tudi veseli, da smo s predsedovanjem tudi marsikaj pridobili: vas Predoslje je z Brdom prav po zaslugi predsedovanja povezana s pločniki, kar je bila dolgoletna želja obeh strani, cesta do Kokrice je doživela rekonstrukcijo, o čemer se je prej desetletja samo govorilo. Prav je, da je mestna občina prisluhnila tudi moji želji, da se to uredi, saj je okolica Brda (zlasti pot okoli posesti) rekreacijski prostor za veliko število Kranjčanov. Če se vrnem k občutkom, pa pravih misli še nimam strnjenih. Ko smo si zastavili težko nalogo, smo mislili, da bomo čez pol leta, ko bo vsega konec, lahko vse skupaj zaprli in šli na dopust. Pa ni tako. Sodelavcem, ki sem jih sklical ob zaključku in se jim zahvalil, da so prispevali po svojih najboljših zmožnostih in skupaj dosegli čisto zmago, sem dejal, da je jutri nov dan z novimi pričakovanji, novimi dogodki in novimi gosti, ko se bo spet treba na novo dokazovati.«

Kaj so lahko na Brdu doživeli gostje, ki so prišli iz tujine?

»Gostje iz tujine so spoznali vso vrhunsko slovensko kulinariko, naša najboljša vina, ob prihodu so jih pričakale lepo urejene parkovne površine, v vseh objektih pa ob vsakem dogodku drugačni cvetlični aranžmaji, delo naših floristov, ki so ponudili vsakokrat nekaj novega, nekaj inovativnega, v trendih, ki vladajo v svetu. Na tem področju smo poželi ogromno pohval, kar dokazuje, da cvetje res pusti močan prvi vtis. Sodelavke in sodelavci so odlično opravili svoj posel in veseli me, da smo dosegli homogenost in kolektivni duh za skupen cilj. To vse smo zmogli z lastnimi kadri, zelo malo smo dobili novih, posebej pa je treba poudariti odlično sodelovanje našega zavoda z Višjo šolo za gostinstvo in turizem z Bleda, od koder je sodelovalo več kot 250 študentov z mentorjem. Študentje so bili enakovredno vključeni v delovne procese.«

Kateremu dogodku v okviru predsedovanja pripisujete največji pomen, ob katerem ste se še posebej izkazali?

»Dogodkov ne razvrščam po pomembnosti, vendar moram reči, da je od vseh po zahtevnosti najbolj izstopal obisk ameriškega predsednika Georga Busha. Ob tem obisku se je vse dogajalo na Brdu, najbolj pomembno za nas pa je dejstvo, da je predsednik s svojo ženo in osebjem prespal v hotelu Kokra. S tem je hotel Kokra prišel na zemljevid hotelov z ustreznimi kapacitetami in kakovostnimi storitvami, primernimi za obiske na najvišji ravni. V preteklosti nam tega niso priznali kljub vsem adaptacijam in štirim zvezdicam, odkar pa je pri nas spal predsednik Bush, saj je znano, kako visoke standarde imajo Američani, ni več diskusije. To dejstvo je lahko v veliko čast ne le Brdu, temveč tudi Kranju in Gorenjski.«

Ob slovenskem predsedovanju ste se imeli priložnost srečati z vodilnimi evropskimi in svetovnimi osebnostmi. Kako ste jih doživljali?

»Protokolarni stisk roke je nekaj, kar ti zelo veliko pomeni na začetku kariere. Danes pa mi največ pomeni predvsem, da so gostje zadovoljni, ne glede na to, kdo so. Moram pa reči, da mi je v tem času največ pomenilo, ko mi je decembra 2007 predsednik evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering v hotelu čestital za odlično opravljeno delo. To nam je na začetku predsedovanja dalo potrditev, da smo se nanj prav pripravljali, da smo prvi dogodek dobro izpeljali in da smo na pravi poti, da bo tudi naprej vse prav. V tem polletju je bilo na Brdu veliko pomembnih ljudi: generalni sekretar OZN Ban Ki Mun, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barosso, evropski komisarji od Javierja Solane do Benite Ferrero Waldner, številni ministri. Moj vtis o njih je, da so to zelo vsakdanji, prijetni ljudje, ki imajo veliko izkušenj z dogodki na najvišji ravni. Pomembno mi je bilo, da so bili z našimi storitvami zadovoljni, opazil pa sem tudi, da so bili tudi malce presenečeni, da pri nas vse tako dobro poteka. Lahko rečem, da je projekt slovenskega predsedovanja lahko vzorčen za druge. K nam prihajajo po izkušnje Čehi, ki bodo predsedovali od januarja 2009, obiskali so nas Finci, ki so predsedovali že prej in bili navdušeni zlasti nad konceptom, ko se vse dogaja na enem mestu, kar je velika logistična prednost.«

Slovenska ministrstva, ki so pripravljala neformalna ministrska srečanja, so svojim gostom razkazovala tudi Slovenijo. Kaj od družabnih dogodkov ste jim ponudili na Brdu?

»Res so posamezna ministrstva poskrbela tudi za obisk slovenskih znamenitosti, Kranj je bil denimo deležen obiska predstavnikov kmetijskih ministrstev. Na Brdu pa smo pripravili družaben dogodek v okviru neformalnega srečanja finančnih ministrov. Minister Bajuk je sprejel naš predlog, da bi si njegovi gostje ogledali posest Brdo, po katerem so se popeljali z električnimi avtomobilčki, kosili na prostem, nato pa lovili ribe. Vesel sem, da je bilo gostom doživetje všeč: ministri so bili nad vožnjo z avtomobilčki navdušeni, občudovali so naravo, lovili ribe in eden od ministrov (verjetno iz ene od sredozemskih držav) je dejal, da je prvič v življenju videl tako lepe hribe (Storžič v ozadju) in prvič ujel ribo. To so utrinki, ki so morda videti nepomembni, vendar zaokrožijo sliko predsedovanja in vtise, ki so jih udeleženci o nas odnesli domov.«

Predsedovanje je mimo, za ta namen zgrajene stavbe pa so ostale. Čemu boste v prihodnje namenili lani zgrajeni kongresni center?

»Nadaljevali bomo z isto dejavnostjo: izobraževanji v javnem sektorju, šolo za ravnatelje, podjetniškimi in drugimi dogodki. Vidimo, da nam objekt omogoča nepredvidene možnosti tako na področju kongresnega turizma, izobraževanja, podjetniških dogodkov in rad bi poudaril, da želimo ta prostor izkoristiti in ga nameniti tudi kulturni dejavnosti. Ne želim se sicer vmešavati v vse kranjske zgodbe, povezane s koncertno dvorano, ki je mesto nima, vendar bi radi naš objekt z dvorano, ki ima 650 kvadratnih metrov in je akustično primerna, ponudili Kranju za ta namen. S tem želimo razbliniti tudi predsodek, ki ga gojita Kranj in vsa Slovenija do Brda, češ da smo zaprti in nedostopni. Želimo se odpreti, vendar na način, ki je primeren temu ambientu, naravi in objektom, ki jih upravljamo.«