Nafta na obrazu

Besedilo: Mojca Šimenc
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 14. julij 2008 / 06:00

Fotografiji, ki prikazujeta dve generaciji neke družine pri približno isti starosti, bolj kot vsa promocija kozmetičnih izdelkov in storitev estetske kirurgije dokazujejo, kako se je življenje žensk v zadnjih sto letih spremenilo.

Če je še pred desetletji na splošno veljalo, da ženska neizpodbitno postane stara, ko se njeno reproduktivno obdobje zaključi, kar je sovpadalo tudi z »ugašanjem« njenega aktivnega dela v družbi, je danes popolnoma drugače. Mnogo žensk šele pri štiridesetih vstopi v najbolj aktivno obdobje svojega življenja, ki pa – zahteva svojo ceno.

Znanost »razstavila« naša telesa

Gladka koža, sijoči lasje, skladna figura ženskega telesa so stvari, ki jih večina najprej opazi. Načini, kako priti do njih, so različni. Čeprav jih v osnovi zagotavlja eno samo pravilo – stoodstotno zdrav način življenja, a ritem, ki ga narekuje vsakdanje življenje onemogoča, da bi se ga držali. Pet (zdravih) obrokov hrane na dan, pet enot sadja in zelenjave na dan, črtanje salam, hrenovk, paštet in druge predelane hrane z jedilnika, pitje dovolj vode ali svežih sadnih sokov, dovolj spanja, vsak dan ura intenzivnega gibanja, kompenzacija negativnega stresa so stvari, ki zahtevajo do podrobnosti načrtovan dan in ogromno samodisicipline. V praksi so praktično neizvedljive. Na drugi strani je izjemen napredek znanosti v zadnjem stoletju omogočil pogledati v človeško telo in procese, ki potekajo v njem na način, ki se zdi praktično nepredstavljiv. Znanost je naša telesa »razstavila« na molekule, razkrila skrivnost staranja (in tudi ugotovila, da so naše celice »programirane« za celih 140 let življenja) ter razvila orodja, s katerimi se učinkovito spopadamo tudi z najhujšimi boleznimi. Spremembe, za katere je nekdaj narava potrebovala nekaj sto let, se v svetu izobilja zdaj zgodijo v nekaj desetletjih. Povprečna življenjska doba v razvitem svetu se je v zadnjem stoletju podaljšala za skoraj 25 let, otroci pa v zadnjih desetletjih rastejo tako hitro, da je bilo potrebno spremeniti tabele rasti. Danes je povprečna višina (petdeseti percentil) slovenskega petnajstletnika 174,5 centimetra, petnajstletnice 166 centimetrov, vsak četrti fant pri tej starosti pa je visok 182 centimetrov ali več. Pred dobrimi petimi desetletji (percentilne tablice za Slovenijo je tedaj izdelal dr. Marij Avčin) so bili petnajstletniki v povprečju visoki 167,8 centimetra, petnajstletnice 161,1 centimetra, samo trije fantje od stotih pa so bili višji od 181,8 centimetra.

Naravna kozmetikaje vse prej kot naravna

Zdravje in pripadajoči stil življenja sta postala velika industrija, v kateri se na leto obrne milijone evrov. Medijsko enačenje fizične lepote z uspehom in močjo je zasejalo kult, ki se mu podrejamo, čeprav vemo, da je nerealen: kult telesa in ohranjanje mladostnega videza dolgo v starost. Z dovolj denarja in skrbno izbiro uporabljanih sredstev to ne predstavlja več nobenega problema. Začne se pravzaprav že ob rojstvu, z uporabo otroške kozmetike. Danes je za vsak del telesa na voljo paleta krem, olj, losjonov, kozmetika pa se iz kože v obliki kozmetičnih prehranskih dopolnil seli tudi v naše želodce. Na tem mestu je treba omeniti, da kozmetičnih izdelkov pred plasiranjem na trg ni potrebno posebej testirati s stališča varnosti uporabe, kar pomeni, da je previdnost še toliko nujnejša. Nič ni narobe, če posegamo po njih, vendar se moramo zelo natančno pozanimati, kaj vnašamo v svoje telo. Branje deklaracij na kozmetiki pa ni tako lahka naloga. Naključni sprehod med prodajnimi policami pokaže, da denimo kreme za obraz vsebujejo tudi več kot deset sestavin, od katerih jih je kar nekaj takih, ki zdravju niso samo neprijazne, pač pa tudi dokazano škodljive. Tudi oznaka »naravno« na kozmetiki naj vas ne zavede, saj si ta naziv pridobi tudi tisti kozmetični izdelek, ki vsebuje samo pet odstotkov naravnih snovi (to je spodnja meja). Na tržišču je sicer več kot dovolj resnično naravne kozmetike, drži pa, da se je zanjo treba nekaj več potruditi, ker praktično ni oglaševana. In - verjeli ali ne, v večini primerov njena cena sploh ni višja od cene naftnih derivatov, ki na nas zrejo iz obrazov v televizijskih spotih.

Rak in tumorji

Naša zakonodaja (to področje ureja Pravilnik o vsebini in načinu označevanja kozmetičnih proizvodov) določa, da si morajo sestavine v kozmetiki slediti padajoče glede na njihov delež v izdelku, kar pa neukim kemije ne pomaga prav dosti. Vseeno obstaja nekaj pravil, katerih upoštevanje lahko omili morebitno škodo. Uporaba neparfumiranih izdelkov je že eno od njih. Parfumi v kremah se skrivajo pod oznako »fragrances«, njihove formule pa ni potrebno navesti na deklaraciji, saj velja za poslovno skrivnost. Pogosto pa gre za ftalate, ki škodujejo jetrom. Posebno pozornost je treba nameniti konzervansom. Nekateri od njih: 2-bromo-2-nitropropane-1, 3-diol, diazolidinyl urea, DMDM hydantoin, imidazolidinyl urea in quaternium 15 vsebujejo, tvorijo ali razpadejo v formaldehide, snovi, ki so dokazano kancerogene in povzročajo poškodbe živčevja. Tudi, če naša kozmetika vsebuje parabene (methyl-, ethyl-, propyl- in butylparaben ), proč z njo. Parabeni vplivajo na estrogen in posledično na raka na dojkah, izpostavljenost tem snovem v nosečnosti pa pri dečkih lahko vpliva na nepravilnost spolnih organov, povezujejo pa jih tudi z boleznimi prostate in slabšo plodnostjo zaradi anomalij semenčic.

Vse več je dokazov, kako veliko tvegaje za naše zdravje pravzaprav predstavljajo dejavniki iz okolja. Študij, ki bi sicer na dolgi merile njihove vplive na zdravje, praktično ni, saj jih je izjemno težko izvesti (vanje bi morali zajeti cele generacije in jih leta in leta slediti). Kljub vsemu je stroki uspelo precej »pregledati« učinke sestavin v kozmetiki in opozoriti na tiste najbolj problematične. Prof. Dr. Thomas Connor (Texas-Houston School of Public Health) v poročilu Environmental and Molecular Mutagenesis ugotavlja, da konzervansa methylisothiazolinone in ethylchloroisothiazolinone (oziroma Kathon GC), ki ju najdemo predvsem v šamponih in balzamih za nego las, povzročata mutacije DNK. Predlaga, da se ju iz stališča varnosti za uporabo ponovno skrbno prouči. Za zdaj velja, da je njuna uporaba varna v izdelkih, ki se jih spere z vodo, če koncentracija ni večja od 15 oziroma 7,5 delca na milijon. Ali potemtakem sploh obstajajo varni konzervansi v kozmetiki? Obstajajo. Gre za konzervanse iz eteričnih olj, pridobljenih iz organskih virov. Relativno varno so tudi naslednji konzervansi: ekstrakt iz semen grenivke (grapefruit seed extract), phenoxyethanol, potassium sorbate, sorbic acid, tocopherol (vitamin E), vitamin A (retinyl) in vitamin C (ascorbic acid). V ZDA so tudi ugotovili, da odrasla ženska v povprečju na dan uporabi več kot deset kozmetičnih sredstev, kar pomeni, da v enem letu nase da cela dva kilograma kemikalij.