Bogati mladci

Vožnja po estonski na pol avtocesti je lahko tudi nevarna, kadar hoče skupina mladcev fotografirati med vožnjo.

Mnogo zanimivejša od nekaj starih lesenih ribiških hišic, je bila siceršnja scena na tem področju. Parkirali smo ob neki prav tako leseni, a precej veliki hiši. Zdela se mi je kot kakšen skedenj. Ljudje so sedeli na sončku za brunastimi mizami, jedli, pili in na neki način »guncali afne«. Stregla jim je natakarica, oblečena v slogu »narodna noša pa to«. Na parkirišče so se privalili neki mladci, zadeti kot mambe in se čudili našima dvema avtomobiloma. Po moje še sami niso vedeli, kaj bi in kaj so nas spraševali. Seveda po domače brez sledu o kakršnikoli angleščini. Nekoliko smo zazijali, ko so se zbasali v najmanj 50 tisoč evrov vrednega terenca. Od kod dvajset let starim mladincem denar za tako makino, smo se spraševali. V Estoniji še nekajkrat naletimo na podobno situacijo. Menda so mafijski posli tu od vseh baltskih držav najbolj razviti. Služijo starši, ali mladina, kdo bi vedel? Ko se peljemo proti Tallinnu, zasledimo tudi nekaj prav ličnih vikendov.

Do glavnega mesta Estonije je še kakih devetdeset kilometrov. Večino poti po nekakšni polovični avtocesti, kjer pa se, kot smo kmalu opazili, vozijo precej po domače. Ekipa mladincev v starem zelenem Renault 19 nas najprej prehiti, pa se potem zapeljejo na odstavni pas, in jih s Staretom spet prehitiva, nakar nas spet ujamejo po desni, se zapeljejo na prehitevalni pas in, ko že razmišljamo, kaj za vraga se gredo, na koncu le pokažejo, zakaj vsi ti manevri okrog nas. Samo fotografirati so nas hoteli, kar so kasneje tudi pokazali z mahanjem in vpitjem skozi okno avtomobila. Svašta. Na večer pridemo v Tallinn. Prvi kamp katastrofa, drugi je bil sicer bolj za turiste s kamperji kot za šotore, a vseeno.