Slovenija je praznovala dan državnosti

V Ljubljani je bila slovesna seja državnega zbora in proslava na Trgu republike, v ljubljanski stolnici in drugih cerkvah so bile maše za domovino, prireditve pa so bile še v drugih krajih in v zamejstvu.

Kranj – V sredo je bil praznik dan državnosti kot spomin na 25. junij leta 1991, ko je takratna skupščina sprejela Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Dva dni kasneje se je začela vojna za Slovenijo.

Predsednik Državnega zbora France Cukjati je na torkovi slovesni seji dejal, da država ni nikoli končan projekt. »Če ne gre na bolje, gre na slabše. Če ne izboljšujemo učinkovitosti sodstva, se vpliv pravne države zmanjšuje. Če ne krepimo pregona gospodarskega kriminala, se ta bohoti, če ne večamo pluralnosti medijev, se medijski prostor zožuje, svoboda pisanja pa ugaša. Če je vse manj resnicoljubnosti, je tudi vse manj spoštovanja pristne ljudske volje,« je dejal in spomnil na enotnost ljudstva in njegovih politikov v odločilnih letih osamosvojitve. »Ne le sodniki, tudi politiki, javni uslužbenci, direktorji, menedžerji, lastniki kapitala, skratka vsi, ki s svojimi odločitvami krojijo usodo drugih ljudi, bi morali priseči, da bodo ravnali skladno z ustavo in zakonom ter po svoji vesti. Ravnati po vesti pomeni namreč več kot ravnati po zakonu. Ljudska volja ali želje oziroma potrebe državljanov morajo biti osnovni kompas ravnanja vseh vej oblasti in javnih služb,« je povedal predsednik državnega zbora.

Predsednik vlade Janez Janša je v Vili Podrožnik sprejel svojce v vojni za Slovenijo padlih pripadnikov Teritorialne obrambe in milice ter civilnih žrtev. »Zaradi dobrih priprav je bila cena, ki smo jo plačali s krvjo, relativno nizka. Ampak za tiste, ki so jo plačali, in za vas svojce, je bila zelo visoka, najvišja možna. Čeprav so bile okoliščine težke, nismo izgubili upanja,« je dejal.

Na slovesnosti na Trgu republike je govoril predsednik republike Danilo Türk. »Ozemeljska razsežnost in mladost naše države sta tudi naši prednosti. Ponujata možnosti za neobremenjenost in svežino, dve kvaliteti, ki nam omogočata misliti z lastno glavo in dobrim občutkom za prihodnost,« je dejal predsednik republike. Spomnil je, da smo v prvih dneh državnosti, ko smo bili soočeni z agresijo takratne jugoslovanske vojske in z zavračanjem naše osamosvojitve v velikem delu mednarodne skupnosti, na bojišču in v diplomaciji dokazali, da smo upravičeni do svoje države. Ker smo jo zaslužili, smo lahko hitro napredovali in marsikaj dosegli. »Naše domoljubje je bilo izkazano. Naš ponos je upravičen. Tudi zato, ker uspešno zaključujemo šestmesečno predsedovanje Evropski uniji,« je povedal. Spomnil je, da je »irski ne« povabilo državljankam in državljanom Evropske unije k razmisleku, kakšna naj bo EU, da se bodo v njej počutili kot v svoji razširjeni domovini. Prepričan je, da je Slovenija tako kot pred sedemnajstimi leti tudi danes sposobna odgovarjati na izzive časa. Pozval je k spoštovanju avtoritete državnih ustanov, ob dosežkih pa si lahko privoščimo tudi kritičen razmislek o sebi.

Po Sloveniji so bile v torek in v sredo tudi številne maše za domovino. Osrednja je bila v torek v ljubljanski stolnici. Vodil jo je ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. V pridigi je dejal, da današnja Evropa, ki je doživela dve svetovni vojni, balkansko morijo in tragični propad velikih ideologij, še vedno išče lastno istovetnost in svoj pravi obraz. Spomnil je na besede pokojnega papeža Janeza Pavla II., ki jih le leta 1996 med obiskom v Sloveniji izrekel v Ljubljanski stolnici: »Preprečiti je treba, da ne bo na mesto ene totalitarne ideologije prišla druga, nič manj nevarna ideologija nebrzdanega liberalizma.«

Praznik državnosti so proslavili tudi v državah, kjer živijo Slovenci. Slovenski generalni konzulat v Celovcu je v ponedeljek zvečer v celovškem Domu glasbe priredilo v počastitev slovenskega državnega praznika in v čast slovenskemu predsedovanju Evropski uniji koncert mezzosopranistke Marjane Lipovšek, ki jo je na klavirju spremljal Anthony Spiri. Slovenska umetnica je navdušila polno dvorano, v kateri so bili tudi predstavniki deželnih oblasti in mesta Celovec. Generalni konzul Matjaž Longar je v nagovoru dejal, da je slovensko predsedovanje Evropski uniji dokaz, da lahko tudi majhna država izpelje velik projekt.