Brnik kot prometno stičišče

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 28. junij 2008 / 06:00

Hitro naraščanje prometa na ljubljanskem letališču omogoča dobro poslovanje in uresničevanje smelih razvojnih načrtov.

Brnik – Minuli petek je bila brez posebnih zapletov izpeljana skupščina delniške družbe Aerodrom Ljubljana, ki je zagotovo ena najzanimivejših družb v državi. Ne samo zaradi posebne dejavnosti, s katero se ukvarjajo, pač pa tudi po zanimanju zanjo na borzi. O poslovanju in razvoju smo se pogovarjali s predsednikom uprave Zmagom Skobirjem.

Minuli teden ste na skupščini delničarjev potegnili črto pod lanskim poslovanjem. Kako bi ga označili?

»Rezultati lanskega poslovanja Aerodroma Ljubljana so bili zelo dobri, tako po fizični rasti prometa kot tudi finančnih učinkih. Velik čisti dobiček je sicer tudi posledica prodaje preteklih finančnih naložb, ki jih unovčujemo zaradi potreb po lastnem razvoju. Fizični promet in rast prihodkov sta dosegla 30-odstotno rast, čisti dobiček pa celo 90-odstotno.«

Aerodrom Ljubljana je na ljubljanski borzi pogosto omenjan, delnice so precej iskane, za preteklo leto ste bili razglašeni celo za 'borzno zvezdo' – eno najuspešnejših družb, ki je na naši borzi. Se lastniška sestava kaj pomembneje spreminja?

»Pomembna razlika je v številu malih delničarjev, saj se njihovo število od nekdanjih dva tisoč povečalo na osem tisoč. Država z 51 odstotki sicer ostaja večinski lastnik, lastnika sta tudi KAD in SOD s skupaj okoli 14 odstotki. Med lastniki so še razni pidi. Na prostem trgu je okoli 35 odstotkov delnic, od tega je okoli 18 odstotkov v lasti fizičnih oseb.

Kar pa zadeva razglasitev za borzno zvezdo, to ni le priznanje za živahno poslovanje z našimi delnicami, pač pa priznanje za kvaliteto poslovanja. Dobiček smo skoraj podvojili, dosegli visoko donosnost na kapital, visoko dobičkonosnost.«

Vendar tudi delnicam vaše družbe ni bil prihranjen občuten padec vrednosti, ko je na ljubljanski borzi zavladal 'medvedji trend' …

»Gibanja na borzi, tudi naši, so zelo podvržena psihologiji in globalnim trendom, ki nimajo nič skupnega s kvaliteto poslovanja posameznih družb. Naši poslovni rezultati, rast našega imidža, naši prepričljivi razvojni načrti so manj vplivali na ceno delnice kot prihajajoča borzna panika, povzročena z nepremičninsko in bančno krizo v Ameriki in spodbujeno z rastočimi cenami nafte. Nekatere objavljene primerjave kažejo, da smo prav mi med vsemi najboljšimi na borzi resnično najmanj izgubili. Podobno se dogaja tudi nam po statusu primerljivim letališčem v tujini (npr. Frankfurt, Dunaj …).

Prepričan sem, da delamo dobro, glede na zaupanje v družbo in njeno prihodnost smo celo nadpovprečni, saj imamo nadpovprečne rezultate. Dosegamo rezultate kot letališča z več desetkrat in večjim prometom.«

Uspešno poslovanje utegne biti magnet za kakšnega večjega kupca. Je kaj zanimanja, ali morda vi oziroma država kot večinska lastnica, iščete 'strateškega partnerja'?

»V tej smeri je bilo več poizkusov in tudi različnih odločitev vlade, kaj narediti z nami, kot pomembno infrastrukturno družbo. Ponudniki so bili kopenhagensko, dunajsko, beneško, tudi francosko letališče, za nas so se zanimali predstavniki velikih portfeljskih vlagateljev. Sem dosleden zagovornik tega, da se ugotovi, kaj bomo s tujim partnerjem pridobili. Tudi ko se pojavljajo razne svetovalne družbe in nam pripovedujejo, kako smo perspektivni, zahtevam nedvoumen odgovor o tem, kako bodo pripeljali nove potnike in tovor in koliko bo to družbo stalo. Samo to bi bila za nas dodana vrednost, drugo znamo sami. Za zdaj smo na vladi ocenjeni kot strateško pomembni in nismo v paketu prodaj družb oziroma lastniškega umika države.

Nekaj povsem drugega pa je poslovno sodelovanje in povezovanje, kot je to na primer logistična veriga z Deutschebann. Že ko sem delal v Adrii, sem delal na projektu povezovanja z Lufthanso, brez katerega Adrie danes preprosto ne bi bilo več. Tu ni bilo lastniških povezovanj, pač pa preprosto tržno sodelovanje. Moja ideja je, da bi moščansko pretovorno postajo – sredi Ljubljane – preselili na Brnik, na južno stran steze, kjer je na voljo dvesto do tristo hektarjev zemlje. Tu bi zbirali celoten promet po cesti, železnici, vodi in zraku, ga presortirali in pošiljali naprej. Prepričan sem, da bo šel razvoj v tej smeri, ko pridejo tiri do Brnika, kar je že odločeno.«

In kakšni so vaši letošnji konkretni investicijski načrti?

»Konec julija se izteka natečaj za gradnjo in upravljanje letališkega hotela. Dobili smo kar nekaj tujih ponudb, pri nas je to pač nekaj novega, zato večja previdnost. Naša družba sodeluje z zemljišči, ki jih je kupovala v preteklih letih, podelili bomo stavbno pravico in seveda dohodkovno participirali v tem povsem komercialnem objektu. V načrtovanem letališkem mestu bomo gradili še trgovine, gostinske in druge poslovne objekte, saj povsod po svetu letališča postajajo stičišče velike mase ljudi, ki poleg letaliških potrebujejo tudi druge storitve oziroma ponudbo. Prepoznaven je trend, da letališča postajajo bogati ponudniki tudi rekreativnih, wellness in zabavnih vsebin, ponekod letališča sama postajajo bogat turistični cilj. Med Ljubljano in Bledom ni kvalitetne hotelske ponudbe, možnosti prav tega okolja pa so velike. Naj omenim samo Krvavec.«

Boste investirali tudi v letališko infrastrukturo?

»Letos nameravamo z investicijo, vredno sedem milijonov evrov, razširiti letališko ploščad, s čimer bo omogočeno parkiranje večjega števila letal, hkrati pa je to predpriprava na novo razširitev letališča – nov potniški terminal s štirimi aviomostovi. Za terminal bomo čez poletje pripravili dokumentacijo in do konca leta po mednarodnem razpisu izbrali izvajalca. Gradnjo bomo verjetno začeli ob začetku prihodnjega leta, dokončana pa naj bi bila do konca leta 2010.

Kot pogoj za omenjeno gradnjo pa je razširitev parkirišča, ki se je že začela prek ceste proti severu, investicija je vredna dva milijona evrov. Nujno potrebna nova garažna hiša bo morala počakati na prestavitev regionalne ceste mimo letališča.«

Na skupščini delničarjev ste poudarili strateški cilj, da postanete med letališči regionalni vodja. Je cilj z omenjenimi načrti dosegljiv?

»Delujemo v zelo konkurenčnem okolju. Seveda ne v okviru Slovenije, pač pa regije. V krogu ure, ure in pol vožnje je pet ali šest letališč in na odločitev uporabnikov lahko vplivajo tudi malenkosti. Moja teza je, da bomo, če bomo nadaljevali s tem tempom pridobivanja novih prevoznikov, povečevanja števila destinacij, z ustrezno prometno priročnostjo, dobrimi storitvami in primernimi cenami postali zanimivi tudi za Italijane, Avstrijce in Hrvate. Prihaja vse več tujih prevoznikov, veliko je z odpiranjem novih prog napravila tudi Adria.«