Počitniški ne-mir (1)

Kljub deževnim dnem je prišel čas za počitnice.

Še sonce jih je pozdravilo in nas razveselilo s toploto. Človek bi potoval, plesal, prirejal piknike, užival svobodo in si našel svoj košček raja kar na zemlji. Nekateri to delajo, drugi pa se hranijo z izgovori. Tretji si dopust privoščijo šele septembra ali pred sezono. Mogoče je bolje večkrat po malem, kot vse v enem kosu … Vse več je tudi takšnih, ki so jim prave počitnice nedosegljive zaradi denarja. Nimam čarobne paličice, da bi začarala počitnice prav za vse, za starše in otroke. Spomnim pa se modrega dejanja deklice, ki je takoj po lanskih počitnicah začela z varčevanjem za letošnje. V hranilnik je vsak dan dala en evro. Sliši se malo, pa vendar se je v enem letu nabralo ravno toliko denarja, da ji v tem trenutku ni potrebno razmišljati o tem, kje naj dobi denar. Vem, da je lažje poskrbeti za enega človeka, kot za vso družino. Pa vendar. Vsak po svoje si krojimo to življenje, vsak si reže sam svoj kruh. Kakšnega in koliko nam privošči država, je tako ali tako že preveč govora in od tega boli le glava. Zato se raje posvetimo temu, kako in zakaj na počitnice, ne pa zakaj ne. Veliko ljudi si želi drugačnih počitnic. Želeli bi nekaj novega, nekaj, kar bi nahranilo telo in duha za dolgo časa. Mogoče bi celo ostali doma in tam preživeli svoj dopust. Najbrž smo vsega naveličani, kajti tudi morje in potovanja niso več tako nedosegljiva kot nekoč. Prav vsak lahko najde nekaj zase. In ravno o tem smo se pogovarjali te dni. Da smo kot razvajeni otroci, siti istih krajev in istega načina počitnikovanja. Kljub temu zaradi lagodnosti še vedno rajši izberemo kraj, kamor zahajamo že od svojega petega leta, kot da bi se podali v neznano. Čas je za spremembo. Potrebujemo jo, da nam kri hitreje steče po žilah, da malce pobrskamo po sebi in najdemo nekaj, kar smo si vedno želeli uresničiti. Saj veste – na koncu bomo obžalovali samo tisto, česar nismo storili … pa bi lahko …