Usmiljenje omogoča sožitje
Sobotnega jubilejnega 40. romanja na Brezje se je udeležilo več tisoč bolnikov, invalidov in ostarelih.
Brezje – Srečanje bolnikov, invalidov in ostarelih na Brezjah, ki ga je pred 40 leti na pobudo duhovnika in urednika Franceta Boleta prvič organizirala revija Ognjišče, je postalo največje slovensko romanje. Letošnje je bilo v soboto, 21. junija in se ga je udeležilo okrog pet tisoč bolnikov, invalidov in ostarelih. Za njihovo udobno in varno bivanje na Brezjah je skrbelo blizu sto skavtov in drugih prostovoljcev, zato romanje ni bilo samo verski, ampak tudi dogodek medčloveške solidarnosti in pomoči. Letošnje romanje je bilo nekaj posebnega tudi zato, ker so na Brezje samo za to priložnost prinesli kip Marije iz portugalskega romarskega središča Fatima, ki je na obisku pri menihih v Stični. To je že drugi obisk kipa Marije iz Fatime v Sloveniji.
Romarje je najprej nagovoril ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, ki je v soboto na praznik Alojzija Gonzage praznoval god. Romanja sta se poleg številnih duhovnikov udeležila tudi koprski pomožni škof Jurij Bizjak in mariborski pomožni škof Peter Štumpf, ki je imel tudi pridigo. V njej je dejal, da številni prihajajo na Brezje tudi zato, da si lajšajo trpljenje in bolečine. »Človeško življenje je romanje, križarjenje po morju zgodovine, pri katerem iščemo zvezde, da bi nas usmerile v pravo smer,« je dejal. »Življenje je lahko zelo obremenjeno z boleznijo, starostjo, osamljenostjo in končno s smrtjo, takšna romanja na Brezje pa so njihova povezava z zdravimi. Usmiljenje do pomoči potrebnega omogoča sožitje med nami.« Če to sprejmemo, je nemogoče, da bi se mati, ki ima polno usmiljenja, odločila za splav otroka, ki ga nosi pod srcem, da bi mladi usmiljenega srca zaničevali in zasramovali starejše, da sosed ne bi pomagal sosedu v stiski, da bi podjetnik usmiljenega srca izkoriščal zaposlene in tako pridobival nepravični zaslužek in da bi zakonec usmiljenega srca zaničeval in fizično ter psihično izvajal nasilje nad sozakoncem, je povedal škof Peter Štumpf.