Jelovica kljubuje krizi

V krizi, ki zapira mnoga lesnopredelovalna podjetja, se je Jelovica prilagodila razmeram z reorganizacijo, vlaganji v razvoj in prenovo ponudbe. Osrednji poudarek pri njihovih izdelkih je energetska varčnost.

Škofja Loka – »Preteklo leto je bilo zagotovo eno najtežjih let v širšem gospodarskem prostoru. Zmanjšano povpraševanje na domačem in izvoznih trgih zaradi znane krize v gradbeništvu je zahtevalo prilagoditve,« je uvodoma opozoril predsednik upravnega odbora in večinski lastnik Skupine Jelovica Gregor Benčina. Jelovici je po njegovih besedah lani uspelo slediti spremembam na trgu in se jim prilagajati. Na začetku lanskega leta so do tedaj enotno podjetje reorganizirali v skupino s štirimi družbami, predvsem pa so lani veliko vlagali, celo največ v zadnjih desetih letih.

Za tehnološko in inovacijsko podjetje

»Ker večino proizvodnje izvozimo, se še toliko bolj zavedamo pomena konkurenčnosti na globalnem trgu, kjer se dodana vrednost proizvodov ustvarja predvsem s tehnološko dovršenostjo, inovativnostjo ter sodobnim dizajnom. Jelovica svoje izdelke izvaža v prek dvajset držav po vsem svetu. Naše hiše, ki smo jih proizvedli že prek dvanajst tisoč, pretežno izvažamo na zahtevne zahodnoevropske trge, medtem ko z energetsko varčnimi okni opremljamo domove vse tja do daljne Japonske. Naš cilj je postati najboljši ponudnik energetsko varčnih hiš in njihovih sestavnih elementov, ki svojim kupcem ponuja celovito rešitev, od svetovanja in arhitekturne zasnove pa vse do postavitve in financiranja,« je novo tržno usmeritev razložil Benčina. Tako so lani kupili veliko zemljišče v Preddvoru in pospešeno vlagali v razvoj, v prenovo izdelkov in tehnološko modernizacijo proizvodnje. V celoti so prenovili ponudbo oken in hiš, prenovili informacijski sistem, s katerim lahko uspešno obvladujejo poslovanje. »Cilj skupine Jelovica je tako do leta 2015 podvojiti dodano vrednost na zaposlenega ter postati zaposlenim najbolj prijazno podjetje. Slednje bomo dosegli s prestrukturiranjem iz delovne intenzivnosti v tehnološko in inovacijsko dinamično podjetje.«

Zmanjšali število zaposlenih

Jelovica je v lanskem letu poslovala z dobičkom, ki se je sicer s šeststo tisoč evrov v letu 2008 znižal na 117 tisoč evrov. Krizo so po besedah predsednika uprave premagovali brez koriščenja državnih sredstev, redno izplačevali plače, regres in po dolgem času tudi božični dodatek, pri tem pa zmanjšali zadolženost družbe. Ob povečanih prihodkih na zaposlenega se je za skoraj trideset odstotkov povečala tudi dodana vrednost na zaposlenega, ki znašala 27.500 evrov. Zadnja povprečna mesečna plača je znašala 1080 evrov, z marcem pa bo minimalno plačo po novem v višini 562 evrov po vseh izračunih sodeč prejemalo okoli 23 zaposlenih. Je pa res, da so v treh letih, odkar je Jelovico prevzelo podjetje EBS Group Gregorja Benčine, število delavcev zmanjšali s 570 na 304, samo lani za skoraj sedemdeset. Okoli sto so jih s selitvijo proizvodnje notranjih vrat premestili v LIP Bled, za druge pa velja, da so uporabili »mehke načine« odpuščanja.

Na prvem mestu je energetska varčnost

Rdeča nit nastopa Gregorja Benčine pa je bil poudarek na energetski varčnosti izdelkov Jelovice, pri čemer je opozoril, da bi lahko Slovenija s sanacijo objektov v tej smeri privarčevala energijo, ki jo daje ena od elektrarn. Les je, poleg vode, ena od dveh naravnih dobrin, ki jih v naši državi ne znamo ceniti, ko ob sicer nezadostni sečnji izvažamo hlodovino, predelava lesa pa se krči. Pri tem si sicer želijo več razumevanja države za to industrijo, predvsem v obliki večje promocije modernega načina gradnje, finančnih spodbud za energijsko varčne objekte, nadaljevanja subvencij Eko sklada in spodbujanja energetske prenove starih objektov. Letno izdelajo 150 energetsko varčnih hiš, energetska varčnost je tudi prva zapoved pri oknih. Polovico prodaje izvozijo, doma pa so se zaradi krize v gradbeništvu orientirali h končnim kupcem, saj letos pričakujejo manj kot deset odstotkov posla z gradbeniki. Uveljaviti se želijo tudi pri postavljanju energetsko varčnih vrtcev, o čemer se že pogajajo s 15 občinami, le domače, kljub potrebam, ni med njimi.