Večje razlike pri hribovskih plačilih

Na dvodnevni prireditvi Demo Gozd in BioEnergija minuli konec tedna v Davči so pripravili tudi pogovor o perspektivah hribovskega kmetijstva.

Davča – Kot je dejal Tomaž Cunder s Kmetijskega inštituta Slovenije, je Sloveniji v pogajanjih z Evropsko unijo uspelo uvrstiti v gorska območja 72 odstotkov celotnega ozemlja in kar 54 odstotkov vse kmetijske zemlje v obdelavi. Območja z omejenimi možnosti za kmetijsko dejavnost so upravičena do izravnalnih plačil, ta so se z novim programom razvoj podeželja zaradi manjšega zneska in večje površine nekoliko znižala (za gorsko višinska območja z 201,6 na 185,3 evra), še vedno pa so povsem primerljiva z drugimi državami. Čeprav so ta območja razdeljena v tri skupine in je različna tudi višina izravnalnih plačil, pa to razlikovanje premalo odraža pestrost kmetijskega prostora, zato se na inštitutu zavzemajo za bolj objektivno oceno težavnostnih razmer in za točkovanje posameznih kmetij. S tem bi odpravili sedanjo neuravnoteženost in nepravičnost v višini izravnalnih plačil. »Denar, s katerim razpolagamo za območja z omejenimi možnosti, moramo bolj ciljno usmerjati,« je dejal Branko Ravnik, generalni direktor direktorata za kmetijstvo, in poudaril, da je kmetijsko ministrstvo že naročilo študijo, ki bo podlaga za odločitev o točkovanju kmetij glede na nagib terena, dostopnost in druge dejavnike. Po javni razpravi naj bi spremembe predlagali prihodnje leto, veljati pa naj bi začele v letu 2010.

Jošt Jakša, direktor zavoda za gozdove, je ugotavljal, da so se finančne možnosti za gradnjo gozdnih cest v zadnjih letih izboljšale, zagotoviti pa bi morali več denarja za vzdrževanje cest in hitreje ukrepati ob naravnih ujmah. Vodja gorenjske kmetijske svetovalne službe Stane Rupnik je opozoril, da pri razpisih za velike naložbe na hribovskih kmetijah (ob nizki ekonomičnosti) ne morejo biti odločilni ekonomski kriteriji in da je reja krav dojilj in pitancev v hudi ekonomski krizi, hribovski kmetje pa imajo ob tem malo izbire za druge rejske usmeritve. Kmet Milan Ceferin je dejal, da je težko govoriti o napredku hribovskega kmetijstva, če so v zadnjih letih v njegovi bližini prenehali kmetovati na treh kmetijah. Kmet Viktor Trdina iz Martinj Vrha je predlagal, da bi na hribovskih kmetijah uvedli subvencije tudi za urejen gozd, pri tem pa naj bi bili do podpore upravičeni le tisti, ki bi posekali vsaj polovico letnega etata.