Davška učilnica v naravi

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Na dvodnevni prireditvi Demo Gozd in BioEnergija v Davči so predstavili delovanje gozdarske mehanizacije. Kmetijsko ministrstvo napoveduje večje razlike pri izravnalnih plačilih za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje.

Davča – Ko smo se v soboto dopoldne peljali po »stari« cesti v Davčo, smo med vožnjo opazovali posledice lanske vodne ujme in premišljevali, kako težko ali vsaj kako drugačno je življenje v hribovski vasi v primerjavi s tistim na ravnini. Prireditev Demo Gozd in BioEnergija, ki so jo s finančno pomočjo občin in različnih ustanov pripravili Zveza združenj za medsosedsko pomoč - strojnih krožkov Slovenije, Strojni krožki Gorjan, Cerkno, Zgornje Posočje, Bled in Škofja Loka, gozdarski inštitut in zavod za gozdove, ni bila po naključju v Davči. Davča je s svojimi kmetijskimi in gozdnimi tereni namreč prava »učilnica v naravi« za predstavitev sodobne kmetijske in gozdarske mehanizacije ter sodobnih tehnologij za pridobivanje, predelavo in rabo lesne biomase. »S prireditvijo želimo spodbuditi uvajanje sodobne mehanizacije pri delu v gozdu in vlaganja v gradnjo gozdnih prometnic, popularizirati energetsko rabo lesa in dati poseben poudarek varnosti in zdravju pri delu v gozdovih,« je dejal glavni organizator Marjan Dolenšek, predsednik Zveze strojnih krožkov Slovenije, in poudaril, da so prireditev izkoristili tudi za strokovno razpravo o perspektivah hribovskega kmetijstva v Sloveniji. »V prihodnje bo treba bistveno bolje izrabljati obnovljive vire, tudi les,« je na slovesnosti ob začetku dvodnevne prireditve ugotavljal minister za okolje in prostor Janez Podobnik in ob tem poudaril, da je na takšnih območjih, kot je Davča, gozdarstvo zelo pomembna dejavnost. Branko Ravnik, generalni direktor direktorata za kmetijstvo, je povedal, da v Sloveniji poteka razprava o prilagajanju kmetijske politike novim spremembam in izzivom, pri tem pa je izpostavil nizko konkurenčnost slovenskega kmetijstva v primerjavi s povprečjem Evropske unije.

Obiskovalci so si na skoraj tri kilometre dolgi gozdni poti lahko ogledali delovanje gozdarske mehanizacije v dejanskih razmerah ter gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest in vlak. Predstavilo se je sedemnajst podjetij, med drugim so prikazala spravilo lesa z žičnico na traktorski pogon in z žičnico, ki hkrati tudi klesti veje in žaga debla, strojni posek drevja, nakladanje in razkladanje lesa, gozdarski traktor na daljinsko upravljanje, stroje za gradnjo gozdne ceste … Na razstavnem prostoru v okolici Vrhovčeve domačije je 45 razstavljavcev iz Slovenije in iz tujine predstavilo sodobne stroje in opremo za energetsko rabo lesa (cepilnike, cepilno rezalne stroje, sekalnike, sodobne kotle na lesno biomaso itd.), gozdarsko orodje za varno v gozdu – in še bi lahko naštevali.

Prireditelji Demo Gozd in BioEnergije so v soboto v sodelovanju z zavodom Triglavski narodni park pripravili tudi pogovor o perspektivah gospodarjenja na hribovskih in gorskih kmetijah. Na pogovoru so ugotavljali, da so se razmere od podobne razprave pred štirimi leti v Bači izboljšale, vendar pa so strokovnjaki in hribovski kmetje ob tem opozorili tudi na številne probleme. Ker so zdaj glede izravnalnih plačil med posameznimi območji z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost premajhne razlike, na kmetijskem ministrstvu razmišljajo o tem, da bi do začetka leta 2010 ovrednotili oz. točkovali kmetije na teh območjih po različnih kriterijih, od števila točk pa bi bila odvisna tudi višina plačila.

Društvo za ohranjanje cikastega goveda v Sloveniji je na prireditvi predstavilo osemnajst cik – šest krav s telički in šest telic, strokovna komisija je izmed njih za najboljši izbrala kravo Cveto s teličko Ringlco, last rejca in predsednika društva Dominika Čevka iz Zakala pri Stahovici, in telico Borovnico iz hleva Andreja Mrčuna s Plesa pri Moravčah. Minister Janez Podobnik in generalni direktor direktorata za kmetijstvo Branko Ravnik sta jima obesila zvonec. Kot je povedal strokovni tajnik društva Rafko Rokavec, ima društvo 217 članov, ki redijo skupno okrog šeststo cikastih goved. Vseh je v Sloveniji 725, od tega jih je manj kot petina v prvobitnem cikastem tipu.