Komentar: Prepir za oslovo senco

Besedilo: Stojan Saje
Kategorija: Gorenjska / sreda, 24. junij 2009 / 06:00

Ena od današnjih značilnosti je, da so ljudje vse manj strpni drug do drugega. Prepirajo se zaradi politike in celo zaradi odpadkov. Slednje izstopa na Gorenjskem v občini Tržič, kar je potrdil nedavni posvet o odlaganju odpadkov ne deponiji Kovor. Privabil je le peščico domačinov, ki so kljub dolgemu prerekanju ostali brez odgovora, kaj bo z gorenjskimi odpadki po 15. juliju.

Slovenija podpira pri pridobivanju evropskega denarja projekte ravnanja z odpadki, ki bodo služili najmanj sto tisoč prebivalcem. Ker se Gorenjska ni sporazumela o lokaciji centra, je država lani sprejela operativni program. Predvidela je gradnjo dveh sortirnic, postavitev obrata za mehansko-biološko obdelavo odpadkov in odvoz ostanka predelanih odpadkov na obstoječi deponiji. Bernarda Podlipnik z ministrstva za okolje in prostor RS je ocenila, da obstaja možnost za gradnjo vseh objektov z evropskim denarjem. Menila je, da se je noro prepirati za oslovo senco in izgubiti 25 milijonov evrov. Poudarila pa je, da so štete ure za rešitev problema. Slednja njena ugotovitev povsem drži.

Žal nihče ne pove, kdo je odgovoren za take razmere. Slovenija ima prek štirideset predpisov, ki že od leta 2000 urejajo ravnanje z odpadki. Gorenjske občine in komunalna podjetja so premalo naredili za ločevanje odpadkov na izvoru. Ne stimulirajo tistih, ki odlagajo manj odpadkov. Marsikje pogrešajo ekološki otok, ponekod pa šele urejajo zbirni center za ločene odpadke. Čeprav od sredine julija ne bi smeli več odlagati nesortiranih odpadkov, to ne bo mogoče, ker Kranj šele kupuje zemljo za sortirnico. Država je določila prehodno obdobje do odprtja obrata za mehansko-biološko obdelavo gorenjskih odpadkov. Do takrat naj bi izkoriščali dve gorenjski deponiji za odvoz odpadkov iz Kranja po zaprtju deponije Tenetiše, o tem pa ni dogovora občin niti zadnji hip.

Dosedanji dogodki kažejo, da je za zmedo z gorenjskimi odpadki veliko kriva država. Pred leti je podprla umestitev regijskega centra v Kovor. V sedanji operativni program je za odlaganje odpadkov uvrstila deponijo Kovor, čeprav nima uporabnega dovoljenja. Okoljevarstveno dovoljenje ji bo podaljšala ob izpolnitvi več zahtev, tudi ureditvi izcednih vod. Strokovnjaki odsvetujejo, da bi jih speljali na bodočo centralno čistilno napravo. Skrb vzbuja nova uredba, ki bo naložila Tržiču za deponijo 11 milijonov evrov garancij na leto. Ker tega občina ne bo zmogla sama, se ji res ne splača prepir za oslovo senco. Če ne sprejme državnega koncepta, bo ostala brez deponije in evropskega denarja za sanacijo.