Prav dobro nam gre

S celovečernim koncertom konec maja v Gledališču Toneta Čufarja je Komorni zbor Vox Carniolus proslavil deset let delovanja. Za vse boljše "voxe" dolina postaja pretesna in Gorenjska premajhna. Pogovarjal sem se s predsednikom zbora Boštjanom Zidarjem.

Ko gre za trajanje delovanja kakšnega zbora, deset let ni ravno velika obletnica, pa vendar »voxi« ste v vaših deset let zapisali že toliko …

»Ko govorimo o drugih znanih pevskih sestavih, potem desetletnica res ni ne vem kako veliko jubilej. Pa vendarle, če pogledamo, koliko smo v teh letih naredili, smo lahko več kot zadovoljni. V prvi sezoni je bilo fantov bolj za vzorec, trije tenorji in en bas, z leti pa se je zasedba povečevala, sam sem k zboru prišel leta 2002, najbolj pa se je zbor razširil leta 2005, ko se nam je pridružilo več pevcev zbora Hozana iz Radovljice, ki je takrat prenehal delovati. Zbor trenutno šteje 34 glasov. Na začetku letošnje sezone je prišlo enajst novih pevcev in pevk, zdržali pa so štirje, ki so se že v svoji prvi sezoni lahko dokazovali na tako pomembnem mednarodnem tekmovanju, kot je bilo letošnje v Mariboru.«

Zdržali le štirje, je tako hudo?

»Kje pa. Najbrž pa je res, da nekateri niso pričakovali, da v zboru pojemo s tako zavzetostjo in to, kar delamo, delamo zelo resno. Dosegli smo namreč raven, ki jo želimo vzdrževati in nadgrajevati.«

Katere so glavne postaje na vaši desetletni poti?

»Naš prvi večji uspeh sega v leto 2004, ko smo na regijskem tekmovanju prejeli svojo prvo zlato medaljo, na žalost je bila to tudi zadnja pod vodstvom našega prvega dirigenta Primoža Kerštanja, ki nas je potem sredi sezone zapustil. Za njim je dirigentsko palico prevzel odličen pevec, dirigent in skladatelj Michele Josia, ki je na Jesenice prišel iz sosednje Italije. Z njim smo se dela lotili drugače. Spoznali smo ga kot zelo pedantnega in nepopustljivega v svojih stremljenjih. Če zdaj gledam nazaj, smo prav to potrebovali, saj smo se počasi začeli zavedati, da tudi mi lahko nekoč pridemo tako daleč, kot si v naših začetkih nismo niti sanjati upali.«

… ter ob tem seveda zelo pevsko napredovali.

»Ja. Začeli smo se zavedati, da z resnim in zavzetim delom lahko naredimo še več, kot smo mislili, da smo sposobni. Vsak posebej, v skupinah po dva, tri, smo uro pred vajo zbora z dirigentom začeli delati na vokalni tehniki, kar pravzaprav še vedno počnemo. Napredek se je hitro poznal. Naša pesem je bila v nadaljevanju naša prva velika stopnica navzgor. Po ponovni zlati medalji na regijskem tekmovanju smo lani v Mariboru dosegli 3. mesto in zlato plaketo, zabeležili najboljšo izvedbo slovenske ljudske in sodobne pesmi in bili razglašeni za najboljši debitantski zbor na Naši pesmi.«

Še posebej se mi zdi, da ste bili ponosni na nagradni koncert v Slovenski filharmoniji …

»O, to pa. Januarja smo dvorano v filharmoniji napolnili do zadnjega sedeža. Uspeh na Naši pesmi nas je le še bolj podžgal k zavzetemu delu, jeseni smo šli na mednarodno zborovsko tekmovanje v Rivo del Garda in suvereno zmagali v obeh kategorijah, v katerih smo nastopili, v ljudski in sakralni glasbi. Prijava na 9. mednarodno zborovsko tekmovanje v Maribor, ki je bilo v aprilu letos, ni bilo več vprašanje. Po prostem in obveznem programu smo se kot drugi uvrstili med pet najboljših zborov in nastopili v tako imenovanem grand prixu. Na koncu smo dosegli 4. mesto, s tem da je za dve točki odstopal le prvouvrščeni zbor iz Ukrajine, naslednji trije zbori pa smo bili v petih desetinkah točke.«

Je to, da je dirigent Italijan in da z njim v večini komunicirate v angleščini, oteževalna okoliščina? Kako v tem smislu potekajo vaje?

»Muzika je univerzalen jezik, tako da v našem sporazumevanju ni nobenih problemov. Michele zelo dobro zna angleško, če pa se zgodi, da nam kdaj česa ne more razložiti, pa preprosto zapoje in takoj vemo, kaj želi od nas. Vedno več pa razume tudi slovensko.«

Mar se niste ob koncu pretekle sezone bali, da boste morali iskati novega dirigenta?

»Prvi dve leti smo delali korakoma, Michele je bržkone o sodelovanju z našim zborom razmišljal kot o prehodni varianti. Mislim pa, da so se razmišljanja o njegovem odhodu prenehala z Našo pesmijo. Nasprotno, imel je že nekaj ponudb od drugih zborov, a se je odločil, da bo tudi v prihodnje z nami. Letošnja sezona je odlična, ne manjka pa nam tudi že načrtov za naprej.«

Vi ste predsednik zadnji dve leti, ko se je zboru odprlo na vseh ravneh, veliko je nastopov, zanimati ste se začeli za tekmovanja doma in v tujini …

»Vsak od nas je v svojem času dobro opravljal svoje delo, tako prvi predsednik Andrej Pavlovšnik kot moj predhodnik Pavle Mesec. Drži pa, da se je število koncertov, gostovanj, udeležb na festivalih in tekmovanjih v zadnjih dveh letih zelo povečalo. Poleg tega je potrebno spremljati razne razpise, se prijavljat za občinska in skladova sredstva … Papirologije je res veliko. Pri tem mi veliko pomaga odbor. Ponavadi naredim kar seznam opravil, ki si jih razdelimo v odboru. Sicer pa če nekaj delaš z veseljem, to tako ali tako ni problem.«

Konec meseca odhajate na dva nastopa v kraj blizu Verone, smeli pa so tudi načrti za prihodnjo sezono.

»Udeležili se bomo mednarodnega zborovskega festivala blizu Verone, zapeli pa bomo tudi na samostojnem koncertu v baziliki sv. Anastazije v Veroni. Septembra bomo začeli študirati repertoar za naslednja tekmovanja, saj se bomo decembra udeležili enega od zborovskih tekmovanj v Pragi, spomladi gremo nastopat v Rim, udeležili pa se bomo tudi enega od grad prix festivalov, v Mariboru, Gorici ali v Varni. V načrtu pa imamo tudi nekaj skladb, ki jih je napisal naš Michele, saj je tudi odličen skladatelj.«

Se motim ali dolina že postaja nekoliko premajhna za Vox Carniolus?

»Ne vem, če bi temu tako rekel. Mislim, da se nismo prav nič prevzeli, je pa res, da veliko vlagamo v napredek. Želimo biti še boljši. Res je tudi, da na naš naslov že prihajajo vabila tako iz Slovenije kot tujine, o našem petju slišimo številne pohvale tako stroke kot ljubiteljev zborovskega petja. Nekako nas tudi občina Jesenice vse bolj prepoznava kot reprezentativen pevski sestav jeseniške občine. Vedno lahko računajo na nas in prepričan sem, da tudi mi na jeseniško občino. Občutek, ki nam ga je dala publika na našem jubilejnem koncertu, je bil odličen. Za nas zagotovo dodatna spodbuda za novo sezono.«